2010–2019
Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata rej Kajjeion̄ Wōt
Eprōļ 2015


Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata rej Kajjeion̄ Wōt

Ilo ad kajjieon̄, dāpij wōt, im jipan̄ ro jet kōm̧m̧an ejja āinwōt wōt, jej m̧ool in Armej ro Rekwojarjar.

Ro jeiū im jatū jitenbōro, ilo Tijem̧ba 2013 eo, laļ in eaar burōm̧ōj kōn mej eo an Nelson Mandela. Ālkin 27 iiō in an kar kalbuuj kōn eddo eo ñan pukōt anemwōj ñan armej, Mandela eaar būreejtōn eo kein kajuon kar kālete ilo kien anemkwōj ilo South Africa. Ekar kabwilōn̄lōn̄ an joļo̧k ruōn ro raar kalbuuji. Ekar bōk nōbar im kar kautiej e ilaļ in.1 Mandela ekkā an jab pukōt nōbar ilo an ba menin, “Ijjab riwānōk―meļeļein, m̧ae iien kwoj ļōmņak bwe juon riwānōk ej juon rijerawiwi eo ej kajjieon̄ maanļo̧k wōt.”2

Ennaan in― “juon riwānōk ej juon rijerawiwi eo ej kajjieon̄ maanļo̧k wōt”― eaikuj in kallim̧ur im rōjan̄ membōr ro an Kabun̄ in. Men̄e ņaetad āinwōt “Armej ro Rekwojarjar,” jet iien jej āliklik kōn āt in. Naan in Rikwojarjar ekkā kōjerbale n̄an ņaetan ro kōmaroñ er ñan bōk ak utiejļo̧k ilo juon jikin eo ekwojarjar ak emaron̄ jej ruwōn. Im jekanooj jeļā bwe jejjab wānōk.

Katak ko ad rej katakin kōj, men̄e, jemaron̄ in wānōk ilo eliji im lukkuun “atartar wōt ioon” katak ko an Kraist, kōjerbal tōmak ilo E, ukweļo̧k, bōk m̧ōttan kwojkwoj eo n̄an kōkāāl bujen ko im kōjeram̧m̧an ko an peptaij, im bōk menin letok eo an Jetōb Kwojarjar āinwōt juon m̧ōttad ilo juon jon̄an eļapļo̧k. Ilo ad kōm̧m̧an āindein, jej erom̧ eļap ļo̧k āinwōt Kraist im niknik n̄an jem̧ļo̧kin.3 Ilo bar juon wāween, Anij eļap ļo̧k an kea kōn wōn kōj im wōn eo jej erom̧, jen wōn kar kōj.4 Ej kōnaan bwe jen kajjieon̄ maanļo̧k wōt.

Tieta eo ekalimomo ņaetan As You Like It, kar jeje jān William Shakespeare, ej kwaļo̧k juon oktak ilo mour in m̧wiļ. Būratōr eo erūttoļo̧k eaar kōņaan bwe ļaddik eo jatin edikļo̧k en mej. Men̄e kar jeļā menin, būratōr in edikļo̧k ekar lo̧mo̧o̧ren ļaddik in jein enana jān mej. Ke eo erūtto eaar jeļā kōn tiriam̧o̧ in, eaar lukkuun oktak kōn naan in “oktak.” Tok ālik jet kōrā raar loļo̧k ļaddik eo erūtto im kajjitōk, “Ta ejjab kwe eo ke kwaar pukōt ñan man [ļeo jatūm̧]?”

Eo erūtto eaar uwaak, “’Kar n̄a eo; ak ejjab n̄a in kiiō: Ijjab jook in ba n̄an eok wāween kar n̄a, Ālkin oktak eo aō ekam̧ōņōņōik eō, im kōm̧m̧an bwe in wōn n̄a rainin.”5

N̄an kōj, kōn tiriam̧o eo an Anij im kōn Pinmuur eo an Jisōs Kraist, kain oktak rot in ejjab baj āinwōt juon ino̧n̄ kar jeiki ilo bok. Kōn Ezekiel, Irooj eaar ba:

“Im rinana eo, eban tipn̄ōl kōn an nana ilo raan eo n̄e ej oktak jān an nana.  …

“… Im n̄e ej oktak jān jerawiwi ko an, im kōm̧m̧an jim̧we im wānōk;

“… Im bar leļo̧k men eo ear ko̧o̧te, im ej etetal ilo naan in jiron̄ ko, im e jab kōm̧m̧an nana; enaaj mour im jab mej.  …

“Re ban keememej ņae e aolep jerawiwi ko an ko ear jerawiwi kaki. Ej kōm̧m̧an jim̧we im wānōk.”6

Ilo An tiriam̧o, Anij eaar kallim̧ur kōn jeorļo̧k bōd n̄e jej ukweļo̧k im oktak jān nana―bwe jerawiwi ko ad reban ioktok kōj. N̄an kōj, kōn Pinmuur eo an Kraist im ad ukweļo̧k, jemaron̄ lo kōm̧m̧an ko ad m̧okta im ba, “’Kar n̄a eo, ak ejjab n̄a in kiiō.” Jekdo̧o̧n ewi jon̄an nana ko jekar kōm̧m̧ani, jemaron̄ ba, “Kar n̄a eo. Ak ejako nana ko ilo n̄a.”7

Būreejtōn Thomas S. Monson eaar katakin, “Juon iaan menin letok ko an Anij reļļaptata n̄an kōj ej m̧ōņōņō eo n̄an bar kajjieon̄, bwe likjab ejjab uwaak eo.”8 Men̄e jej kōm̧m̧an bōd, im ad kālet n̄an kōm̧m̧an bōd ak bar jeļm̧aeik likab im ebbweer, iien eo jej kālet n̄an bar kajjieon̄, Pinmuur eo an Kraist emaron̄ jipan̄ kōj. Im jej aikuj keememej bwe ejjab Jetōb Kwojarjar eo ej jiron̄ kōj bwe jen ebbweer.

Anij ekōņaan bwe Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata ren kajjieon̄ eļļā ilōn̄ in anjo̧ ioon jerawiwi. Men̄e jej metak kōn inepata ko ikōtaad, apan̄ ko an mour, ak nan̄inmej ko ak jerawiwi ko an ro jet, bwe em̧ool Pinmuur eo ejjeļo̧k jem̧ļo̧kin an Kraist emaron̄ kemour―im eļaptata―armej ro raar en̄taan kōn ejjeļo̧k aer bōd. Ej lukkuun meļeļe in n̄e kwoj en̄taan ko kōn ejjeļo̧k bōd āinwōt juon waļo̧k in juon bōd an bar juon armej. Āinwōt kar kanaan kake, Rilo̧mo̧o̧r enaaj kaenōm̧m̧an ro erub būruweer. … kaneōm̧m̧an ro rej jan̄; … leļo̧k … leļo̧k aiboojoj n̄an menkwarraar ko, oil in lan̄lan̄ n̄an ro rej jan̄, [im] karmen in nōbar n̄an jetōb ko rej ineek eddodo.9 Jekdo̧o̧n ta, kōn jipan̄ eo An, Anij ekōņaan bwe Armej ro Rekwojarjar ren kajjieon̄ wōt.

Ilo ejja wāween in wōt Anij ej lan̄lōn̄ n̄e jej kajjieon̄, Ej būrom̧ōj eļan̄n̄e jejjab kile bwe ro jet rej barāinwōt kajjieon̄. Eo m̧ōttam̧ ejitenbōro Thoba eaar kwaļo̧k wāween an kar jeļā menin jān jinen, Julia. Julia im Thoba raar ilubwilijin rikilmeej ro raar oktak m̧oktata ilo South Africa. Ālkin an jem̧ļo̧k kōttōpar eo n̄an joļo̧k kalijōkļo̧k, membōr ro rekilmeej im remouj eaar mālim aer jar ippān doon. N̄an ro jet, jokkin wōt juon im ippān doon eo ikōtaaan armej eaar kāāl im pen. Juon tōre, ke Julia im Thoba rej pād ilo m̧ōnjar eo, raar en̄jake āinwōt n̄e edik aer kōm̧m̧an n̄an er jān membōr ro remouj. Ke rej jepļaak, Thoba eaar lukkuun elotaan n̄an jinen. Julia eaar ron̄jake wōt an Thoba kwaļo̧k inepata ko an. Innām Julia eaar ba; “O, Thoba, Kabun̄ in ej āinwōt juon aujpitōl eo eļap, im jej aolep rinan̄inmej ilo wāween ko ad jen doon. Jej itok n̄an kabun̄ in n̄an jipan̄.”

Naan ko an Julia ekallikar juon kōļmenļo̧kjeņ eaorōk. Jen jab kōmtelik n̄e ro jet rej lolorjake mōjno ko aer make; jen barāinwōt jouj, kijenmej, jipan̄, im meļeļe. Āinwōt an Anij rōjan̄ kōj n̄an kajjieon̄ maanļo̧k wōt. Ej kōņaan bwe jen barāinwōt kōtļo̧k an ro jet kōm̧m̧an ejja menin wōt, ilo wāween eo aer make. Pinmuur eo naaj itok n̄an mour ko ad ilo jon̄an eo eļap. Innām jenaaj kile mekerta joñan oktakin ad kalimjōke, kōj aolep jej aikuji ejja Pinmuur eo wōt eļap.

Jet iiō rem̧ootļo̧k juon ļaddik etan Curtis kar kūr n̄an jerbale juon mijen. Eaar kain mijenede eo kajjojo mijen būreejtōn rej jar kake. Eaar kijenmej im kar buuļ jerbal. Ilo juon tōre eaar m̧ōttāik juon mijenede edik ilo kōļmenļo̧kjeņ, ejookok, im ejjab itok limoin n̄an kadedeļo̧k jerbal.

Juon raan ke rej bajikōļ, Curtis eaar reilikļo̧k im lo eo m̧ōttan emōj an to jen bajikōļ eo waan im ej etetal laļ. Curtis, eaar kwaļo̧k inepata eo an n̄an Anij ilo buruwōn make; eaar lukkuun pen n̄an jerbal ippān juon m̧ōttā eo me eaikuj kōkapilōklōk ko rekajoor n̄an kadedeļo̧k jabdewōt men. Jet iien tokālik, Curtis eaar bōk juon im̧we, āinwōt n̄e Anij eaar ba n̄an e, “Kwojeļā, Curtis, jān aō keidi, kom̧iro jim̧or rej jab lukkuun oktak jān doon.” Curtis eaar katak bwe ej aikuj kijenmej ippān juon m̧ōttan eo ejjab wānōk eo ej kajjieon̄ ilo wāween eo an make.

Kūr eo aō n̄an aolep ej n̄an etale mour ko ad, ukweļo̧k, im kajjieon̄ maanļo̧k wōt. Eļan̄n̄e jejjab kajjieon̄, jej rijerawiwi ro ilo raan-ko āliktata; eļan̄n̄e jejjab dāpdāp wōt, jej jet ro ilo raan-ko āliktata renaaj bōjrak; im eļan̄n̄e jejjab kōtļo̧k bwe ro jet ren kajjieon̄, jej rijelā moņ ro ilo Raan-ko Āliktata.10 Ilo ad kajjieon̄, dāpdāp, im jipan̄ ro jet n̄an kōm̧m̧ane ejja āindein wōt, jej Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata rem̧ool. Ilo ad oktak, jenaaj lo bwe Anij ej lukkuun kea eļap ļo̧k kōn wōn kōj im kōn wōn eo jej erom̧ jān wōn kar kōj.11

Ij lukkuun m̧ōņōņō kōn Rilo̧mo̧o̧r eo kōn Pinmuur eo An eļap, im kōn rikanaan ro ilo raan-ko āliktata ro rej rōjan̄ kōj n̄an erom̧ Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata, ro rej kajjieon̄ wōt.12 Ij kam̧ool kōn mour eo em̧ool an Rilo̧mo̧o̧r ilo etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Lale Nelson Rolihlahla Mandela, Long Walk to Freedom (1994); “Biography of Nelson Mandela,” nelsonmandela.org/content/page/biography; im Būreejtōn Barack Obama’s Tijem̧.  10, 2013, nōbar n̄an Nelson Mandela, ilo whitehouse.gov/the-press-office/2013/12/10/remarks-president-obama-memorial-service-former-south-african-president- Nōbar ko kar kwaļo̧ki jen Mandela bōki jen Nobel Peace Prize, United States Presidential Medal kōn Freedom, im Soviet Order of Lenin.

  2. Lale ñan waanjon̄ok, lale Nelson kōnono eo an Madela ilo Rice University Baker Institution ilo Okt. 26, 1999. bakerinstitute.org/events/1221. Eaar kōmļeļeiki ennaan eo ebuñbuñ jen Rober Louis Stevenson: “Riwānōk ro rej rijerawiwi ro rej kajjieon̄ maanļo̧k wōt.” Ilo iiō ko elōn̄ ennaan ko reinļo̧k wōt in. N̄an waanjon̄ok, Confucius kar nōpar kōn an ba menin, “Aiboojoj eo ad eļap ejjab bwe jen jab buñ … ak ad jutak iien otemjej jej buñ.”

  3. Lale, n̄an waanjon̄ok, 2 Nipai 31:2–21; 3 Nipai 11:23–31; 27:13–21; Moronai 6:6; Doctrine and Covenants 20:77, 79; 59:8–9; Bok in Bōk Meļeļe 2: Tōl Kabun̄ eo (2010), 2.1.2.

  4. Ba bwe Anij ej lukkuun kea kōn wōn kōj im wōn eo jej erom̧, innām kōn wōn kar kōj ejjab meļeļe bwe Rilo̧mo̧o̧r ej ukōt jerawiwi ko an juon make ioon ro jet. Ilo m̧ool, Rilo̧mo̧o̧r ej lukkuun kea kōn ro rej en̄taan, metak, im rub bōro kōn bōd ko an ro jet.Rilo̧mo̧o̧r eaar ba “enaaj bōk ioon mōjņo̧ ko an [armej ro An], bwe En maron̄ jeļā ekkar n̄an kanniōk ekōjkan jipan̄ armej ro An ekkar n̄an m̧ōjņo̧ ko aer”(Alma 7:12).

  5. William Shakespeare, As You Like It, act 4, scene 3, lines 134–37.

  6. Ezekiel 33:12, 14–16.

  7. Wāween kōjerbal verb ilo present tense ealikkar im ewōr tokjeer ilo elōn̄ eoon ko rekkar n̄an Ekajet eo Āliktata. Lale, n̄an waanjon̄ok, 2 Nipai 9:16; Mormon 9:14; Doctrine and Covenants 58:42–43..

  8. Thomas S. Monson, “The Will Within,” Ensign, May 1987, 68.

  9. Aiseia 61:1–3; lale barāinwōt Luk 4:16–21.

  10. Rijeļā m̧oņ āinwōt kōjerbale ilo Kallim̧ur Ekāāl maron̄ ukook jān Greek āinwōt “rikajeon̄on̄”; meļeļein naan in ilo kajin Greek ej ‘juon rikōm̧m̧an pija, ak ‘juon rijeļā m̧oņ, ej lukkuun bōk jikin, ak kōm̧m̧ane m̧ōttan ilo’’’ (Matu 6:2, footnote a). N̄e jejjab leļo̧k n̄an ro jet iien em̧m̧an n̄an oktak ilo iien eo aer, jej lukkuun rikajieon̄eon̄ n̄an erom Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata

  11. Lale note 4, ituļōn̄.

  12. Elōn̄ alen in an ennaan in waļo̧k ilo kwaļo̧k ko an Būreejtōnji eo Kein Kajuon im Doulul eo an Jon̄oulruo Rijilōk ro. Būreejtōn Dieter F. Uchtdorf eaar waļo̧k ilo menin ilo an ba, “Aolep pedped in katak ko kar kwaļo̧k jen rikanaan ro jem̧aanļo̧k, juon me kar kwaļo̧ki elōn̄ alen ej kōjatdidik im ennaan bwe armej remaron̄ in ukweļo̧k, oktak, im ro̧o̧l likļo̧k n̄an iaļ eo em̧ool an rikaļooraņ” (“You Can Do It Now!” Ensign or Liaona,Nov. 2013, 56).