2010–2019
Etke m̧are im baam̧le raorōk—Aolep jikin ilo Laļ in
Eprōļ 2015


Etke m̧are im baam̧le raorōk—Aolep jikin ilo Laļ in

Baam̧le ej ioļapļap in mour im ej kii eo n̄an m̧ōņōņō indeeo.

Nobōm̧ba eo ļo̧k ekar wōr aō juon iien em̧m̧an kar karwaineneik eō—ippenļo̧k Būreejtōn Henry B. Eyring im Bisop Gérald Caussé—n̄an pād ilo juon iien kweilo̧k kōn m̧are im baam̧le an ritōl in kabun̄ ilo Vatican ilo Rome, Italy. Kobatok ilo iien eo ekar ro rej itok jen kabun̄ ko aer jen 14 tōmak ko roktak jen doon im jen 6 iaan āne ko 7 rekilep ilaļ in, aolep ro im rekar karwaineneik er n̄an kwalo̧k tōmak ko aer kōn ta eo ej waļo̧k n̄an baam̧le ko ilo laļ in rainin.

Pija
President Henry B. Eyring, Bishop Gerald Causse and Elder Perry in Rome

Pope Francis ekar kōpeļļo̧k m̧wen̄an eo im̧aan an kukļo̧k eo kōn enaan in: “Jej kiō mour ilo juon jōkjōk in mour eo me an men ko jidik wot iien, eo im ej lōn̄ ļo̧k wōt armej rej jepel ilo m̧are āinwōt juon menin jibadbad an aolep. Oktak in ilo m̧wil im jon̄ak emakijkij kar jojomar ņae jān ro jet āinwōt juon kōkaļļan anemkwoj, ak ilo m̧ool ej boktok jorāān ko n̄an mour in jetōb im men ko mweien bujin in armej, eļaptata rijeram̧ōl ro im ro epidodo aer metak. ... Aolep iien ej er ro im rej jorāān jen jōkjōk in enana.”1

Ilo an kōnaan kōn ro rej diktak in epepen in, ekar ba elukkun in aorōk bwe ren “jab ajeļo̧k er n̄an men ko renana [ilo lōmņak] an men ko an jidik wōt ien, ijello̧kin ren kōm̧m̧an oktak kōn peran eo n̄an pukot iakwe eo em̧ool im indeeo, jum̧ae jōkjōk eo eļap rainin”; men in ej aikuj in kōm̧m̧an.2

Pija
Synod hall with the faith leaders on the marriage summit

Ien in ekar bōk jilu raan in kōm̧m̧an kōmlele im kōnono ippen ritōl ro an kabun̄ kōn m̧are eo ikōtaan juon em̧m̧an im juon kōrā. Ilo aō ron̄jake kōlmenļokijeņ ko an elōn̄ ritōl in kabun̄ ko jen laļ in, ikar ron̄ aer lukkun errā ippen doon im kwaļo̧k aer rejtak tōmak ko an doon ilo kwojarjar eo an pedped ko an m̧are im aorōk ko an baam̧le ko āinwōt mōttan ko raorōk tata ilo jukjuk in pād. Ikar en̄jake juon jeļā eo an jokkin wōt juon im jemdoon ippāer.

Ekar lōn̄ ro rekar lo im kwaļo̧k jemdoon in, im rekar kōm̧m̧ane ilo elōn̄ wāween ko. Juon iaan men ko rekar em̧m̧an tata ippa ke juon rimeletlet an kabun̄ in muslim jen Iran eaar kouut ruo perekureep kajju tok jān naan in kean̄ an baam̧le eo ad make.

Ilo ien kweilo̧k in, ikar lo bwe elan̄e elōn̄ tōmak ko im im̧ōn jar ko im kabun̄ ko roktak jen doon renaaj juon wōt kōn m̧are im baam̧le, rej bar āinwōt juon wōt ilo pedped ko im aorōk im kallim̧ur im rej itok wōt ippen baam̧le. Ekar kabūlōn̄ eō n̄an lo ewi jon̄an an m̧are im baam̧le menin kōttōpar ko reļaptata rekar ļapļo̧k jān jabdewōt kien, menin jeram̧m̧an, ak oktak ko an kabun̄. Elan̄e ej itok n̄an iakwe eo am n̄an eo ippam̧ im kōjatdikdik, inepata ko, im etōnak ko kōn ajri ro nejid, jej aolep juon wōt.

Pija
President Henry B. Eyring speaking in a news room.

Ekar juon ien em̧m̧an n̄an kwelo̧kļo̧k ippen ro rekar kweiļo̧k jen peļaakin laļ in ilo aer juon wōt im kwaļo̧k n̄an laļ in en̄jake ko aer kōn aorōk in m̧are ikōtaan em̧m̧an im kōrā. Kajjojo iaan enaan ko aer ekar itok juon naan in kam̧ool ālkin ritōl ro an kabun̄ ko jet. Būreejtōn Henry B. Eyring ekar kōm̧m̧ane naan in kam̧ool eo āliktata ilo iien kweilo̧k eo. Ekar kwaļo̧k naan in kam̧ool ko rekajoor kōn aiboojoj eo an m̧are ko rem̧ool im n̄an tōmak eo ad ilo kallim̧ur ko an baam̧le indeeo.

Naan in kam̧ool eo an Būreejtōn Eyring ekar āliktata in naan in kam̧ool n̄an raan ko jilu raorōk.

Kiiō, kwomaron̄ kajjitōk, “Eļan̄n̄e aolep raar juon wōt aer en̄jake bwe baam̧le m̧oktata im tōmak ko, eļan̄n̄e aolep tōmak ko im kabun̄ ko raar lukkuun errā kōn ta eo m̧are ej aikuj in, im eļan̄n̄e raar aolep errā kōn aorōk eo bwe ej aikuj likūti ilo m̧ōko im kadkad ko an baam̧ļe, innām ekōjkan ad oktak jān doon? Ekōjkan an Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata kōjeno̧lo̧k e make im oktak jān aolepān laļ in?”

En̄in ej uwaak eo: ilo an kar aiboojoj n̄an lo im en̄jake bwe ekanooj lōn̄ men āinwōt ad juon wōt tōmak ippān ro jet ilo laļ in kōn baam̧le ko ad, kōj wōt ewōr kōtmene ko n̄an indeeo an gospel eo em̧ōj an jepļaaktok.

Ta eo gospel eo em̧ōj an jepļaaktok ej boktok n̄an kōnono eo kōn m̧are im baam̧le im elukkuun in ļap im aorōk im jejjab maron̄ in bar āliji: jej kōm̧m̧an bwe men in en n̄an indeeo! Jej bōk kallim̧ur eo im kwojarjar eo an m̧are n̄an jōkjōk eo em̧m̧anļo̧k kōn tōmak ko ad im melele ko ad bwe baam̧le rej jino mokta jen an laļin kar waļo̧k im rej ilo̧k n̄an indeeo.

Katak in ej lukkun melele katakin, ekajoor, im lukkun aiboojoj jen naan ko an Ruth Gardner ilo al eo an ajri ro “Families Can Be Together Forever,” Bōjrak jdik im lōmņak kōn ajri jiddik ro ilo aolepen laļin rej al naan kein ilo kajin eo aer make, kōn aolepen būruweer, kōn m̧ōņōņō eo im iakwe eo wōt an baam̧le emaron̄ kwaļok:

Baam̧le remaron̄ ippen doon n̄an indeeo

Jen karōk eo an Jemedwōj Ilan̄.

Aolep iien ikōņaan pād ippen baam̧le eo aō make,

Im Irooj ekar kwaļo̧k n̄an eō ewi wāween aō maron̄.”3

Aolep katak ko an kojpel eo em̧ōj an jepļaak tok rej pedped ioon bam̧le ko im ioon kien eo ekāāl im indeeo an m̧are. Ilo Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata, jej tōmak ilo mour eo m̧okta ijo jekar aolep mour āinwōt ajri in Jetōb ko nejin Anij Jemedwōj Ilan̄. Jej tōmak ke jekar, im jej, uwaan bam̧le eo An.

Jej tōmak bwe kōtaan ko an m̧are im baam̧le maron̄ wōnm̧aanļo̧k ālikin mej—bwe m̧are ko kōm̧m̧an jen ro ewōr ippāer mālim eo ejejjet ilo tampel ko An renaaj wōnm̧aanļo̧k im jerbal ilo laļ eo ej itok. M̧are ko jej kōm̧m̧ani rej joļok naan ko m̧ae ien mej enaaj kōjpel kōj im ijelo̧kin ej ba n̄an iien in im n̄an indeeo.

Jej bar tōmak bwe baam̧le ko rekajoor rejjab m̧ōttan eo deo an juon jukjuk in pād eo em̧m̧an, menin jeram̧m̧an rejjab bōjrak, im juon m̧anit an jon̄ak ko repen—ak bwe rej bar m̧ōttan eo eaorōk an indeeo im an aelōn̄ in kiin̄ im kien eo an Anij.

Jej Tōmak bwe doulul eo im kien eo Lan̄ enaaj ekkal ipeļaakin baam̧le ko im ro jet uwaan bam̧le ko nukieer.

Ej kōnke tōmak eo ad bwe m̧are im baam̧le rej indeeo im bwe jej, āinwōt juon kabun̄, kōņaan tōl im bōk koņaad ilo m̧akūtkūt ko ilaļin n̄an kōkajoorļo̧k. Jejļā bwe ejjab ro wōt rej kabun̄ jar aolep iien im ewōr ippāer ejja aorōk kein im men kein raorōk an m̧are ko raitok kitieer im kōtaan ko an baam̧le rekajoor. Ewōr juon dettan eo eļap an armej ro rejjab jar im rej kwaļo̧k ke m̧are ko rekajoor im kilen mour an baam̧le elap aer jelet, ijo eļaptata an waļo̧k jeram̧m̧an im jerata, im wāween eo ekam̧ōņōņō tata n̄an mour.

Ejjeļo̧k juon em̧ōj an kwaļo̧k juon jekjek ewejepedikļo̧k n̄an karūttoļo̧k diktak in epepen eo tok juon jān juon “em̧” an ro jinen im jemen raar m̧are ippān ajri ro.

Etke m̧are im bam̧le ko raorōk—aolep jikin? Jikin kwaļo̧k ļōmņak an jabdewōt armej ej kwaļo̧k bwe m̧are wōt ej men eo ejejjet im kōjatdikdik eo ibwilijin elōn̄ iaan aolep kumi in dettan iiō ko—em̧ool ibwilijin epepen ko rōrūttoļo̧k me ekanooj ļap ad ron̄ kōn aer kālet n̄an jab m̧are, anekwoj an juon make, im koba bajjōk ijello̧kin m̧are. M̧ool eo ej bwe eļap wōt iaan armej ro aolepān laļ in rej kōņaan nejier im n̄an ejake baam̧le ko rekajoor.

M̧ojin m̧are im ālikin an wōr ajri, men eo em̧ool ippedwōj aolep armej elukkuun ļapļo̧k an alikkar im m̧ool. Āinwōt “ro rej tōmak ilo baam̧le”—jekdoon ia eo jej jokwe ie ak kain kabun̄ ta eo ad—jej aeran doon e juon wōt kain apan̄, juon wōt kain oktak, im juon wōt kain kōjatdikdik, inepata, im etōņak ko n̄an ajri ro nejid.

Ilo an rijeje eo anNew York Times David Brooks kar ba: “Armej rejjab em̧m̧anļo̧k n̄e rej leļo̧k aolepān anemkwoj ko aer make n̄an ta eo rej kōņaan. Rej em̧m̧anļo̧k n̄e rej jepooļ er kōn kallim̧ur ko me ewōr ļo̧k aorōkier jān kālet eo aer make—kallim̧ur ko n̄an baam̧le, kapeel ko elleļo̧k in Anij im laļ eo.”4

Juon jorāān ej bwe enan̄in aolep men ko loi im ron̄ kaki imejatoto im kam̧ōņōņō im laļin ej kwaļo̧k ejjab anōk laajrak in men ko raorōk an elōn̄ wōt iaan armej. Kōn jabdewōt un ko, eļap lale melele ko aloji, pija ko, al ko, im Intōrnet rej kwaļo̧k juon jōkjōk eo ke ļōmņak ko an jet wōt armej ej āinwōt n̄e an elōn̄ armej. Manit ko renana im m̧wil ko renana, jen m̧anm̧an n̄an pālele waan, ej āinwōt n̄e ejjab nana im maron̄ kōm̧m̧an bwe kōj ro ewōr ad jon̄ak ko rem̧m̧an jen en̄jake ke jej oktak jen laļ in jen jet tōre ko roktak. Ilo juon laļeo im eobrak kōn media ko im Intōrnet ko, ejjan̄in kar pen wāween kōkaajririk ajri ro remaron̄ kelet n̄an er make im n̄an dāpij m̧are ko im baam̧le ko ippen doon.

Jekdoon ta eo eļap an media ko im kam̧ōņōņō ko rej kareelel kaki, mekarta, im jekdoon jōkjōk eo ej waļo̧k ilo an dikļo̧k ikdeelel n̄an m̧are im imminene an baam̧le ko rem̧m̧an, enan̄in aolepān armej otemjej rej tōmak wōt ke m̧are ej aikuj in ikōtaan juon em̧m̧an im juon kōrā. Rej tōmak ilo m̧ool n̄an doon ilo m̧are, im rej tōmak ilo kallim̧ur ko an m̧are “ilo ien nan̄inmej im ilo ien ejmour” im “m̧ae ien mej enej kōjpel kōj.”

Jej aikuj in kakememej kōj make ālkin jejjojo iien, āinwōt aō kar kakememej ilo Rome, kōn melele eo eaiboojoj ilo an kakememej im kaenem̧m̧an bwe m̧are im baam̧le rej im̧we ko im melele ko an enan̄in aolep armej im bwe jejjab make iaad ilo tōmak kein. Ejjan̄in kar juon lōñļo̧k in idajon̄jon̄ n̄an pukot juon jokkin wōt juon ikōtaan, jerbal eo am̧, baam̧le ko, im aikuj ko ad make im rej wōtļo̧k ium̧win juon raan n̄an kōj. Āinwōt juon kabun̄, jej kōņaan jipan̄ ilo jabdewōt wāween jemaron̄ n̄an kwaļo̧k im rejtak m̧are ko reppen im baam̧le ko.

En̄in un eo Kabun̄ in ej niknik ilo bōk koņaan im leļo̧k jerbal in tōl ilo elōn̄ koba ippen doon ko n̄an kōm̧m̧an wōnm̧aanļo̧k im jerbal ko an kabun̄ ko jet n̄an kōkajoorļo̧k baam̧le ko. Ej unin ad kwaļo̧k n̄an ro jet aorōk ko ippen im rej pedped ioon baam̧le ilo media ko im enaan ko imejatoto. Ej unin ad kwaļo̧k n̄an ro jet ļo̧o̧k in menmenbwij ko ad im baam̧le ko ilo aolep laļ.

Jekōņaan bwe katak ko ad ren emejaja ņae aolep men ko rej jum̧ae im kariab im wāween mour ko im rej kōjerbali n̄an kajjeon̄ ņa jikin doulul ko an baam̧le ko im Anij make ekar karōki. Jej bar kōņaan bwe ainikied en emejaja ilo ad rejtak lan̄lōn̄ eo im tōprak eo ej waļo̧k jen baam̧le ko elōn̄ aer iminene. Jej aikuij in wōnm̧aanļo̧k im kwaļo̧k lōmņak eo ad ilo aolepen laļin ilo ad kwaļo̧k etke m̧are im baam̧le relukkuun aorōk, etke m̧are im baam̧le relukkuun ļap tokjeer, im etke renaaj aolep iien aorōk.

Ro jeiū im jatū, gospel eo em̧ōj an bar jepļaaktok ej pedped ioon m̧are im baam̧le. Ej ilo m̧are im baam̧le ijo jemaron̄ in koba enan̄in aolep ien ippen tōmak ko jet. Ej jepooļ m̧are im baam̧le ijo jemaron̄ lo lukkuun jōkjōk ko rej āinwōt ko an ro jet ipeļaakin laļ in.Ej ipeļakin m̧are im baam̧le bwe Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata epād ippen ien eo em̧m̧antata n̄an erom meram eo ioon ijo eutiej.

Ij kilōk ilo aō kwaļo̧k aō kam̧ool (im ratimjuonn̄oul iiō ko aō ioon laļin ekōm̧m̧an aō maron̄ ba men in) bwe ilo aō rūttoļo̧k, elāpļo̧k aō kile ke baam̧le ej dilep in mour in im ki eo n̄an m̧ōņōņō eo indeeo.

Ij kam̧m̧olol kōrā eo ippa, ajri ro nejū, kōn ro jibū im ro im epepen eo kein karuo an ro jibū, im kōn aolep ro nej jeiū im jatū im ro ilo bam̧le ko an kōrā eo im ro jet ilo bam̧le ko ro im rej kōm̧m̧an bwe mour e aō en m̧ōņōņō im, im aet, maron̄ mour n̄an indeeo. Kōn m̧ool in n̄an indeeo ij kwaļo̧k kam̧ool eo aō ekajoortata im ļap an ekwojarjar ilo etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Pope Francis, enaan eo an ilo Humanum: An International Interreligious Colloquium on the Complementarity of Man and Woman, Nov. 17, 2014, humanum.it/en/videos; see also zenit.org/en/articles/pope-francis-address-at-opening-of-colloquium-on-complementarity-of-man-and-woman.

  2. Pope Francis, Colloquium on the Complementarity of Man and Woman.

  3. “Families Can Be Together Forever,” Hymns, no. 300.

  4. David Brooks, “The Age of Possibility,” New York Times, Nov. 16, 2012, A35, nytimes.com/2012/11/16/opinion/brooks-the-age-of-possibility.html.