2010–2019
Etke Jej M̧are, Etke Jej Bam̧le
Eprōļ 2015


Etke Jej M̧are, Etke Jej Bam̧le

Juon baam̧le eo ej ekkal ioon m̧are an juon em̧m̧aan im kōrā ej kabwe n̄an karōk eo an Anij bwe en wōnm̧aanļo̧k.

Ilōn̄ in kōjem eo ekilep im bun̄bun̄ irilik in Westminster Abbey ilo London, England, ej jutak ekjab ko an 10 rikūrjin ro rekar m̧an er ilo epepen eo kein karoñoul. Koba ilubwiljier ej Dietrich Bonhoeffer, juon rimeletlet in German eo ekar lotak ilo 1906.1Bonhoeffer ekar eļaaj ainikien ilo an kar jum̧ae kien dictatorship eo an Nazi im kōm̧m̧an ko an n̄an Riju im ro jet. Ekar kalbuuj kōn an kajoor jum̧ae im āliktata kar m̧ane ilo concentration camp. Bonhoeffer ekar je elōn̄ men ko, im jet iaan jeje ko an rōbun̄bun̄ ej leta ko an im rilale kalbuuj eo ekar tūriam̧o kake ekar ņoje im bōki jen kalbuuj, tok ālik kar kadiwōj ilo jeje āinwōt Letters and Papers From Prison.

Juon iaan leta kein ekar n̄an leddik eo man̄den m̧okta jen m̧are eo an.Ekoba lomņak kein eļap meleleier: “M̧are eļapļo̧k jen iakwe eo amiro n̄an doon. … Ilo iakwe eo am̧ kwoj loe ruo wōt armej ilo laļ in, ak ilo m̧are kwoj koba ilo to ko rej lukwoj epepen ko, eo Anij ekar kōm̧anm̧an bwe en itok im etal n̄an aiboojoj eo An, im kūr n̄an aelōn̄ in kiin̄ eo An. Ilo iakwe eo am̧ kwoj loe wōt m̧ōņōņō eo am̧ eļap, bōtaab ilo m̧are kwoj pād ilo juon eddo n̄an laļ in im aolep armej. Iakwe eo am̧ ej men eo m̧weiōm̧ make, bōtaab m̧are eļapļo̧k jen juon men n̄an kwe make−ej juon jōkjōk, juon opiij. Āinwōt ke ej juon wūt pālpel ioon bar, im jab kōņaan eo n̄an kakien, eo im ej an Kiin̄, ekwe ej āinwōt m̧are, ejjab wōt kōn iakwe eo amiro n̄an doon, im ej kobaik komiro ippān doon im̧aan mejān Anij im armej. … Kōn menin iakwe ej itok jen kwe, ak m̧are jen lan̄, jen Anij.”2

Ilo wāween ta m̧are eo ikōtaan juon em̧m̧aan im kōrā ekōļapļo̧k iakwe eo aer n̄an doon im m̧ōņōņō eo aer make n̄an erom “juon eddo n̄an laļ in im armej?” Ilo wāween rōt ej itok “jān ilōn̄, jān Anij?” N̄an meļeļe, jej aikuj ro̧o̧l ļo̧k n̄an jino in.

Rikanaan ro kar kwaļo̧k bwe jaar m̧oktata waļo̧k āinwōt rijeļāļo̧kjeņ, im bwe kar letok n̄an kōj ļam, ānbwinnin jetōb ko, jān Anij, kōn menin kar erom ajri in jetōb ro nejin Anij—ļaddik im leddik ro nejin ro jined im jemed ilan̄.3 Eaar itok ilo juon iien ilo mour eo m̧okta jetōb ko ke, ilo kōļapļo̧k ikdeelel eo An bwe jān “maron̄ bōk juon iien em̧m̧an n̄an eddōkļo̧k āinwōt e make,”4 Jemedwōj Ilan̄ eaar kōpooj juon karōk in kōmaron̄ kōj. Ilo jeje ko rekwojarjar ej letok elōn̄ āt ko, ekoba “karōk in lo̧mo̧r,”5 karōk in m̧ōņōņō eļap,”6 im “karōk in lo̧mo̧r.”7 Unin pedped ko ruo an karōk eo kar kōmeļeļeik n̄an Ebream ilo naan kein:

Ekar wōr juon ilubwiljier ekar āinwōt Anij, im ekar ba n̄an ro rekar pād ippān bwe renaaj etal n̄an laļ, bwe ekar wōr jikin ijo, im renaaj kar kōjerbal kein jerbal ko, im renaaj kar kōm̧anm̧an laļ in ijo Jetōb ko remaron̄ jokwe ie;

Anij eaar ba bwe renaaj kam̧ool n̄an kōj eļan̄n̄e renaaj kōm̧m̧ane aolep men ko me Ekar kakien kōj n̄an kōm̧m̧ani.

Im aolep ro renaaj kar kōjparok jekjek eo aer m̧okta naaj kar kobaikļo̧k ioer im aolep ro renaaj kar pokake jekjek eo aer kein karuo wōr aiboojoj kobaik ioon bōraer n̄an indeeo im indeeo.8

Kam̧m̧oolol Jemedwōj Ilan̄, em̧ōj ad erom jetōb. Kiō ekar letok n̄an kōj juon iaļ n̄an kadedeļo̧k ak koweppān ānbwin eo. Koba tok eo an m̧ōttan ānbwin kanniōk eo ej menin aikuj n̄an kadipio armej eo im aiboojoj eo me Anij make ej m̧ōņōņō kake. Eļan̄n̄e, ilo an pād ippān Anij ilo laļ eo an jetōb m̧okta, jaar errā n̄an bōk kuņaad ilo karōk eo An—ak ilo juon wāween ba “kōjparok jekjek eo ad m̧okta”—enaaj kar “bar kobaitok n̄an kōj” kōn juon ābwin kanniōk āinwōt ad itok n̄an kar laļ in im jokwe ie me Eaar kōm̧anm̧ane n̄an kōj.

Innām eļan̄n̄e, ilo iaļ in ekkatak ilo mour in ad, jekar kālet n̄an “kōm̧m̧an aolep men ko otemjej Irooj [ad] Anij [aikuj in kar] kakien [kōj],” jenaaj kar dāpdep wōt ilo “jekjek eo kein karuo.” Melele in ke jen kelet ko ad jenaaj kar kwaļo̧k n̄an Anij (im n̄an kōj make) kallim̧ur ko ad im jon̄ak ko n̄an mour kien in Celestial ko An ilo ad jab pād im̧aan mejān im ilo anbwinin kanniōk in kōn aolep an kajoor, im men ko kijen, im m̧ōņōņō ko an. Jemaron̄ ke kōjbwebweik ānbwin in bween erom kein jerbal ijelo̧kin an maajta n̄an jetōb eo? Jemaron̄ ke kajjojo ellā jen men ko renana? Ro rekar maron̄ renaaj “bōk kobaikļo̧k aiboojoj n̄an ippāer n̄an indeeo im indeeo”—juon men eļap kōtmene an aiboojoj in ej maron̄ in jerkakpeje, jab wabanban, im ānbwin eo ewānōk.9 Unin an “lam̧ōj kōn lan̄lōn̄” kōn men kein reļļap jemaron̄i im kallim̧ur ko.10

Ewōr emen men ko aikuji n̄an kōtōprak karōk kwojarjr in:

M̧oktata ekar Kōm̧anm̧an eo an ļalin āinwōt jikin jokwe eo ad. Jabdewōt tipdik in meļeļe ko kōn jekjek eo an kōm̧anm̧an eo, jejļā bwe ke ekar jab jide ak bwe ekar tōl jen Anij Jemen im kar jerbale jen Jisōs Kraist—“ekar kōm̧m̧an men otemjej, im ejjeļo̧k men eo Ear jab kōm̧m̧ane, men eo em̧ōj kōm̧anm̧ane.”11

Kein karuo ej ļamļam in mour in wabanban. Adam im Eve kar kelet n̄an aolep ro rekar kelet bwe ren bōk koņaer ilo karōk in m̧ōņōņō eo eļap an Jemed.12 Wōtlo̧k tok eo aer eaar ejaki ļamļam ko aikuji n̄an ļo̧tak ilo kanniōk eo ad im ad mour ilo mour in im katak ijo ejjab pād im̧aan mejen Anij. Ippān tok Wōtlo̧k eo eaar itok juon jeļā eo kōn em̧m̧an im nana im kajoor in kālet eo Anij ekar letok.13 Āliktata, Wōtlo̧k eo eaar boktok mej in kanniōk eo kar aikuji n̄an kōm̧m̧an bwe tōre eo ad ilo mour wabanban in ej n̄an jidik iien, kōn menin jeban mour n̄an indeeo ilo jerawiwi.14

Jilu ej lo̧mo̧o̧r eo jān Wōtlo̧k eo. Jej lo eddo eo an mej ilo karōk eo an Jemedwōj Ilan̄, bōtaab karōk eo enaaj kar ejjeļok wāween n̄an anjo̧ ioon mej ilo jem̧ļo̧kin, jim̧or ilo ānbwin im jetōb. Kōn menin, juon Rilo̧mo̧o̧r, Nejin Anij Emake Wōt, Jisōs Kraist, kar en̄taan im mej n̄an pinmuur kōn jerawiwi eo an Adam im Eve, kōn menin eletok jerkakpeje im mour jab wabanban n̄an aolep. Im kōn an ejjeļo̧k iaad enaaj kar wāppen im ban aolep iien pokake n̄an kakien an gospel eo, Pinmuur eo An ebarāinwōt lo̧mo̧o̧ren kōj jān jerawiwi ko ad make ko eļan̄n̄e jej ukweļo̧k. Kōn pinmuur in jouj eo an Rilo̧mo̧o̧r eletok jeorļok bōd in jerawiwi im kōņaan eo an ad, jemaron̄ in bar ļotak ilo jetōb im ajeļo̧k n̄an Anij. Mej ilo jetōb eo ad—jepeļļo̧k eo ad jān Anij—naaj jem̧ļo̧k.15

Emen, im āliktata, ej jekjek eo n̄an ļotak eo ad ilo kanniōk im bar ļotak eo ilo jetōb n̄an aelōn̄ in kiin̄ eo an Anij. N̄an an jerbal eo An jejjet n̄an “[kotak kōj] ippān,”16 Anij eaar kapit bwe em̧m̧aan ro im kōrā ro rej aikuj m̧are im keotak ajri ro, kōn menin ejake, ilo m̧ōttā ippān Anij, ānbwin ko ilo kanniōk me rej kii eo n̄an mālijjon̄ eo an mour wabanban im emenin aikuj n̄an aiboojoj indeeo eo Ippān. Eaar barāinwōt kapit bwe ro jinen im jemen rej aikuj ejake baam̧le ko im katakin ajri ro nejier ilo meram im m̧ool eo,17ej tōļļo̧k er n̄an juon kōjatdikdik ilo Kraist. Jemed ej kakiene kōj:

N̄an katakain men kein ilo ejeļo̧k wōņāān n̄an ajri ro nejid, jiron̄ er bwe

Āinwōt ad kar ļotak tok n̄an laļ in jen dān im bōtōktōk im jetōb, jej aikuj in bar ļotak n̄an aelōn̄ in kiin̄ eo ilan̄, jen dān im Jetōb [Kwojarjar], im maron̄ in kareeo jen bōtōktōk in Jisōs Kraist; bwe jen maron̄ in erreo jen aolep jerawiwi, im lan̄lōn̄ kōn naan ko an mour indeeo ilo laļ in, im mour indeeo ilo mour eo ej itok, ekoba aiboojoj ko an jab wabanban.18

Jeļā etke jekar ilo̧k jen im̧aan mejān Jemedwōj Ilan̄ im ta eo jej aikuj n̄an rool im mour ippān ilo aiboojoj, ej lukkuun in alikkar bwe ejeļo̧k men ko jen mour in ad ioon laļ in emaron̄ in ļapļo̧k an aorōk jen ļotak ilo mour in kanniōk im bar ļotak ilo mour in jetōb, men kein ruo raorōk bwinnin mour indeeo. Men in ej, n̄an kōjerbal naan ko an Dietrich Bonhoeffer, “opiij” eo an m̧are, “jōkjōk in eddo eo n̄an … aolep armej,” bwe men in ekwojarjar “jen lan̄, jen Anij” deļo̧n̄ ilowaan. Ej “to ko rej lukwoj epepen ko” jim̧or ijin im tok ālik—karok ko ilan̄.

Juon baam̧le ej ekkal ioon m̧are an ļeo im lieo rej kabwe n̄an jōkjōk eo em̧m̧antata n̄an karōk eo an Anij bwe en wōnm̧aanļo̧k—jōkjōk eo n̄an ļotak an ajri ro rej itok ilo erreo im ejeļo̧k aer bōd jen Anij im jukjukinpād eo n̄an ekkatak im kōbpopo ko renaaj aikuji n̄an mour in kanniōk eo em̧m̧an im mour indeeo ilo laļ eo ej itok. Ilo an dik oran baam̧le ko rej ekkal ioon m̧are jab in ej elukkuun aorōk bwe jukjukinpād ko ren wōnm̧aanļo̧k im eddōkļo̧k. En̄in un eo unin an jukjukinpād ko im laļ ko kōketak im kōjparok m̧are im baam̧le eo bwe en doulul eo eļap maron̄ ko an. Ejjan̄in kar pedped wōt iakwe im m̧ōņōņō eo an rūtto ro.

Melele eo an ekkatak kōn mour ikijjen m̧are im n̄an baam̧le ko im rej tōl jen em̧m̧an ro im kōrā ro em̧ōj aer m̧āre ekaitoktok limo.19Im kōn menin “kōmij kakkōl bwe ejeblōklōk in baam̧le eo enaaj bōktok ioer kajjojo, jukjukinped ko, im laļ ko buromōj ko kōnono kaki m̧oktaļo̧k jān rikanaan ro m̧okta im rikanaan ro kiiō.”20Ak melele eo am n̄an eddo eo an m̧are im baam̧le ejjab pedped ioon ekkatak ko kōn mour ak ej pedped ioon m̧ool eo bwe rej kōm̧anm̧an ko an Anij. Ej E eo ilo jinoin ekar kōm̧anm̧an Adam im Eve ilo nememe in wōt E, em̧m̧an im kōrā, im kobaik er āinwōt ļeo im lieo pālele n̄an erom “juon wōt ānbwin” im n̄an timoon im wōrļo̧k im kobrak mejen laļ.21Kajjojo armej rej bōk nememe eo ekwojarjar, ak ej ilo ien koba ippān doon ilo m̧are eo an em̧m̧an im kōrā āinwōt juon wōt im jej bōk bolen lukkuun aolepān melele eo kōn kōm̧anm̧an eo ad ilo nememe in Anij—em̧m̧an im kōrā. Ej juon men kōm̧anm̧an in armej. Ejjab kōj ejjab jabdwōt armej maron̄ in ukōt jōkjōk in ekwojarjar an m̧are. M̧are kein rej lukkuun in “jen lan̄, jen Anij” ej lukkuun in m̧ōttan karōk in m̧ōņōņō eo āinwōt Wōtlo̧k eo im Pinmuur eo.

Ilo laļ eo ilo mour eo m̧okta, Setan ekar jum̧ae Anij im karōk eo An, im jum̧ae in an ej eddōkļo̧k wōt ilo an kajoorļo̧k. Ej tariņae n̄an kam̧ōjņo̧ik m̧are im ejaak ko an baam̧le ko, im ijoko m̧are im baam̧le rej ejaak, ej kōm̧m̧ane ijo emaron̄e n̄an an kabōjrak er. Ej amjenkuri jabdewōt men im rekwojarjar kōn mour in pālele an armej, kōjpel er jen jōkjōk in m̧are kōn jet kain ļōmņak ko im kōm̧m̧an ko renana. Ej pukōt n̄an an kareel em̧m̧an im kōrā bwe aorōk ko an m̧are im baam̧le maron̄ kajej tokjer ak joļo̧ki, ak kōm̧m̧an bwe en dikļo̧k aorōk in jen jerbal ko ad, kōttōbar ko jet, ak jibadōk eo n̄an “kabun̄-būruwōd make” im anemkwoj eo an juon make. Ilo m̧ool rinana eo em̧ōņōņō eļan̄n̄e ro jinen im jemen rej likjab in katakin im kamineneik ajri ro nejier n̄an wōr aer tōmak ilo Kraist, bōk kam̧ool, im bar ļotak juon alen ilo jetōb. Em̧m̧aan im kōrā ro jeiū im jatū, elōn̄ men ko rem̧m̧an, elōn̄ raorōk, ak jejjo wōt rej menin aikuj.

N̄an kwaļo̧k m̧ool ko raorōk kōn m̧are im baam̧le ejjab n̄an jab mijōk ak kadikļo̧k wujilepļo̧k im lo aenōm̧m̧an ñan ro me jekjek eo em̧m̧an ejjañin de m̧ool. Jet iaami rej kowaan kōjeram̧m̧an eo an m̧are kōn un ko ekoba, likjab an ļōmņak ko rem̧m̧an, kōņaan eo ejja āinwōt kwe, jorrāān ko ilo ānbwin ak ļōmņak, ak juon mijak kōn likjab me, ilo tōre eo wōt, ekapinjak tōmak. Ak kom̧ maron̄ kar m̧are, bōtaab m̧are eo ejem̧ļo̧k, im kwoj make wōt n̄an kōm̧m̧ane ta eo kom̧ro kar ippān doon kaki. Jet iaami raar m̧are jab maron̄ neji jekdo̧o̧n ikideelel ko reļļap im jar ko kajjitōk kaki.

Em̧ool āindein, elōn̄ an aolep menin letok ko; elōn̄ an aolep kapeel ko; aolep remaron̄ jipan̄ n̄an kajeded karōk kwojarjar eo ilo kajjojo epepen. Eļap ijo em̧m̧an, eļap ijo emenin aikuj—em̧ool jet iien aolep men emenin aikuj n̄an kiiō—maron̄ tōpari ilo jekjek ko me rejjab kanooj em̧m̧an. Kōn menin elōn̄ iaami rej kōm̧m̧ane ijo em̧m̧an tata ippāmi. Im n̄e kom̧ ro ewōr ippāer eddo ko reppen tata an mour wabanban kōnono ilo bōbrak karōk eo an Anij n̄an lelōn̄ļo̧k ajri ro Nejin, kōmij aolep pojak n̄an rejtake kom̧. Kōn lōke kōmij kam̧ool bwe Pinmuur eo an Jisōs Kraist ej kōtmene im, ilo jem̧ļo̧k in, jenaaj ņa wōņāān aolep karmejete im jerwaan n̄an ro me rej oktakļo̧k n̄an E. Ejjeļo̧k juon ej jitōn̄e n̄an bōk edikļo̧k jān aolep men Jemen ewōr ippān n̄an ro Nejin.

Juon jinen eo em̧m̧an dettan raan ko ļo̧k ekar jiron̄ eō kōn aer in kōlmenļo̧kijen eo an kōn an jab lōke e make ilo kūr in eļap. Ikar en̄jake ke apan̄ ko rej kainepataiki rekar iddik im ejjab aikuj in inepata; ekar em̧m̧an wōt. Ak ikar jeļā ke ekar kōņaan wōt kabun̄ būruwōn Anij im n̄an kautiej lōke eo An. Ikar leļok naan in kakememej, im ilo būruwō ikar akweļap bwe Anij, Jemedwōj Ilan̄, enaaj kar kaenōm̧m̧an e kōn iakwe eo An im kam̧ool eo an rejtak eo an bwe ej kōm̧m̧ane jerbal eo An.

En̄in ej jar eo aō n̄an aolepād wōj rainin. Ij kōjatdikdik ke kajjojo iaad enaaj lo rejtak ko an. M̧are ko ren eddōkļo̧k im baam̧le ko ren wāmourur, im jekdoon n̄e būruwōd eobrak kōn kōjeram̧m̧an kein ilo mour in wabanban ak jab, jouj eo an Irooj en boktok m̧ōņōņō kiō im tōmak ilo kallim̧ur ko rem̧ool rej itok. Ilo etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Lale Kevin Rudd, “Faith in Politics,” The Monthly, Oct. . 2006; themonthly.com.au/monthl-essays-kevin-rudd-faith-politics—300.

  2. Dietrich Bonhoeffer, Letters and Papers from Prison, ed. Eberhard Bethge (1953), 42–43.

  3. Lale, n̄an waanjon̄ak, Sam ko 82:6;Jerbal 17:29; Hibru 12:9; Doctrine and Covenants 93:29, 33; Moses 6:51; Abraham 3:22. Rikanaan Joseph Smith ekar letok melele in: “The first principles of man are self-existent with God. God himself, finding he was in the midst of spirits [or intelligences] and glory, because he was more intelligent, saw proper to institute laws whereby the rest could have a privilege to advance like himself. … He has power to institute laws to instruct the weaker intelligences, that they may be exalted with himself” (Teachings of Presidents of the Church: Joseph Smith [2007], 210).

  4. Teachings: Joseph Smith, 210.

  5. Alma 24:14.

  6. Alma 42:8.

  7. Alma 12:25; bar lale eoon 26–33.

  8. LaleAbraham 3:24–26.

  9. Rikanaan Joseph Smith ekar letok ennaan in ilo tukaduin: “Kōm̧anm̧an eo an Anij m̧okta jān pedped ko an laļ in ekar bwe jej aikuj bōk ānbwin [ānbwin ko], bwe jān tiljek jenaaj anjo̧ im bōk jerkakpeje jān ro remej, ilo bōk aiboojoj, nōbar, kajoor, im irooj.” Rikanaan eo ekar bar kwaļo̧k: “Jekar itok n̄an laļ in bwe jen maron̄ bōk juon ānbwin im kwaļo̧k an erreo im̧aan mejān Anij ilo laļ eo an celestial. Pedped in eļap an m̧ōņōņō ekitbuuj ilo bōk juon ānbwin. Devil ejjeļo̧k ānbwinin, im ej kaje. Ej ej m̧ōņōņō ke ekar bōk juon neme in arme, ke Rilo̧mo̧o̧r eo ekar joļo̧k, ekar kajjitōk n̄an etal ippān kurub in menin mour ko rejjab lem̧ōņōņō, kwaļo̧k bwe em̧m̧anļo̧k ippān jekjek in menin mour ilo an kar etal. Aolep ro ewōr ānbwinier ewōr aer kajoor ioon ro ejjeļo̧k” (Teachings: Joseph Smith, 211).

  10. Job 38:7.

  11. Jon 1:3; bar lale Doctrine and Covenants 76:23–24.

  12. Lale 1 Korint 15:21–22; 2 Nipai 2:25.

  13. Lale 2 Nipai 2:15–18; Alma 12:24; Doctrine and Covenants 29:39; Moses 4:3. Joseph Smith ekar ba: “All persons are entitled to their agency, for God has so ordained it. He has constituted mankind moral agents, and given them power to choose good or evil; to seek after that which is good, by pursuing the pathway of holiness in this life, which brings peace of mind, and joy in the Holy Ghost here, and a fulness of joy and happiness at His right hand hereafter; or to pursue an evil course, going on in sin and rebellion against God, thereby bringing condemnation to their souls in this world, and an eternal loss in the world to come.” The Prophet also noted: “Satan cannot seduce us by his enticements unless we in our hearts consent and yield. Our organization is such that we can resist the devil; if we were not organized so, we would not be free agents” (Teachings: Joseph Smith,213).

  14. Lale Jenesis 3:22–24; Alma 42:2–6; Moses 4:28–31.

  15. Aaet ro rej jab maron̄ ukwelo̧k rej pinmuur jān mej ilo jetōb jān Pinmuur eo ilo ilo wāween in er rej bar itok im̧aan mejān Anij n̄an Ekajet eo Āliktata (lale Hilamōn 14:17; 3 Nipai 27:14–15).

  16. Teachings: Joseph Smith, 210.

  17. Lale Doctrine and Covenants 93:36–40.

  18. Moses 6:58–59.

  19. Armej remaron̄ m̧ool n̄an doon ilo pālele ko rejjab m̧are, im ajri ro remaron̄ in lotak im rūttoļo̧k, jet ien ilo jōkjōk eo em̧m̧an, ijeļo̧kin ilo mejatoto bam̧le ko jinen im jemen rej m̧are. Bōtaab enan̄in aolepen jōkjōk ko, menin kam̧ool ko an em̧m̧anļo̧k ko an ippen doon an m̧are im men ko eļap aer em̧m̧an rej waļo̧k n̄an ajri ro ilo bam̧le ko rej tōl jen em̧m̧aan im kōrā ro rej m̧are eļāp aer em̧m̧an im Ilo jōkjōk eo juon, men ko rej waļo̧k jen iaieo im menin jeram̧m̧an ko im ro rej kwaļo̧k rej ņa etan “bweradikļo̧k eo an laļin jen bam̧le” eļapļo̧k jon̄e jen jukjuk in pād. Ebertstadt catalogsdikļo̧k ko ļalin an m̧are im neji im melele eo kōn m̧o̧ko ejeļo̧k baba ie im jepel ko im men ko loi: “Jōkjōk eo ej kajorāān elōn̄ oran ajri rej jab kōjatdikdik eo an bweradikļo̧k eo jen bam̧le elukkun in alikkar. Ebar āinwōt jorāān ko an jepel im ro rejjab m̧are im rej neji ilo nanaļo̧k eo an woņāān ko im rejjab em̧m̧an−n̄an jukjuk in pād eo, ak eļaptata n̄an ajri ro. Aet, ajri ro relukkun in aorōk im ko eierļo̧k. Ak bweradikļo̧k eo an laļin jen bam̧le enan̄in aolep ien ej itok ilo kakkōt ko n̄an ro reddik. Ejja bweradikļo̧k in wōt ej bar lōn̄ an jelet ko ejeļo̧k būrom̧ōj ie n̄an ro rōrūtto.” (Lale “The Global Flight from the Family,” Wall Street Journal, Pābo̧de 21, 2015; wsj.com/articles/nicholas-eberstadt-the-global-flight-from-the-family-1424476179.).)

  20. “Baam̧le eo: Juon Naan in Kean̄ n̄an Laļ in.” Ensign ak Liaona, Nov. 2010, 129.

  21. Lale Jenesis 1:26–28; 2:7, 18, 21–24; 3:20; Moses 2:26–28; 3:7–8, 18, 20–24; 4:26.