2010–2019
Kōjparok Ajri ro
Oktoba 2012


Kōjparok Ajri ro

Ejjeļo̧k juon enaaj jum̧ae akweļap in jej ippān doon kake n̄an kōļapļo̧k n̄ūrbōktak eo ad kōn em̧m̧anļo̧k im ilju eo an ajri ro nejid―diktak in epepen in.

Jemaron̄ aolep kememej en̄jake ko ad n̄e juon ajri edik ej jan̄ im pukōt jipan̄ jān kōj. Juon Jemedwōj Ilan̄ eo eiakwe ej letok en̄jake kein n̄an kōj n̄an im̧we kōj n̄an jipan̄ ajri ro Nejin. Jouj im kememeji en̄jake kein ilo aō kōnono kōn eddo eo ad n̄an kōjparok im jerbal e ājmour eo an ajri ro.

Ij kōnono kōn jeļā kōn ko̧jpeļ eo an Jisōs Kraist, ekoba karōk in lo̧mo̧o̧r eo An. En̄in ej kūr eo aō. Ritōl ro an Kabun̄ in ewōr aer eddo n̄an juon eria, āinwōt juon ward ak stake, ak juon Rijilōk ej an eddo n̄an kam̧ool n̄an aolepen laļ in. Ilo aolep laļ, aolep armej im tōmak, aolep ajri rej ajri ro nejin Anij.

Men̄e Ijjab kōnono ilo naan ko kōn an armej, āinwōt ritōl ro jet an Kabun̄, Ijjab maron̄ kōnono kōn em̧m̧anļo̧k eo an ajri ro kōn ejjeļo̧k barāinwōt ekōnono kōn kālet ko kōm̧m̧ani jen armej ro, rikien ro, im rijerbal ro ilo doulul ko an private. Jej aolep pād ium̧win karōk eo an Rilo̧mo̧o̧r n̄an iakwe im kōjparok doon, im eļaptata n̄an rim̧ōjņo̧ im riatajinemjen.

Ajri ro relukkuun m̧ōjņo̧. Ewōr jidik ak ejjeļo̧k aer kajoor n̄an bōbrae ak kake n̄an er make im edik kiļaer kōn aorōk in em̧m̧anļo̧k eo aer. Ajri ro rej aikuji ro jet n̄an kōnono n̄an er, im rej aikuji rikōm̧m̧an kālet ro me rej likūt ājmour eo aer im̧aan ļōmņak kōn er make im ikdele ko an rūtto.

I.

Peļaakin laļ in, ej ļo̧kjeņ ad kōn milien ajri ro rej jorrāān jen kakkure ko renana an rūtto im ļōmņak kōn e make.

Ilo laļ ko rej pād ilo tariņae, rej ko̧o̧te ajri ro n̄an jerbal āinwōt ritariņae ro ilo jum̧ae jarin tariņae ko.

Juon ripoot jen United Nation ej kwalo̧k bwe enan̄in ruo milien in ajri ro rej kakkure er kajjojo iiō kōn ajeļo̧k ānbwinier im pija ko renana.1

Jān meļeļe karōk in lo̧mo̧o̧r, juon iaan kakkure ko reļļap an ajri ro ej n̄an kowaan aer ļotak. Ej juon oktak ipeļaakin laļ in. Jon̄an ļotak eo ilo United States ediktata ilo 25 iiō ko,2 im jon̄an ļotak eo ilo enan̄in aolep laļ ko ilo Europe im Asia em̧ōj aer ļe laļ in jon̄ak eo ium̧win elōn̄ iiō ko. Ejjab juon unin kōnono wōt an kabun̄. Ilo an diktak in epepen ko dikļo̧k ilo oran ko, m̧anit ko im em̧ool laļ ko rej m̧ōjņo̧ļo̧k im āliktata jako.

Juon men ej kōm̧m̧an bwe dikļo̧k in jon̄an ļotak ej jerbal in m̧an lo̧jien. Ilaļ in, ewōr jon̄an eo antoneļo̧k eļapļo̧k jān 40 milieņ m̧an lo̧jien ko juon iiō.3 Elōn̄ kakien ko rej kōtļo̧k ak em̧ool kareelel kōn m̧an lo̧jien, bōtaab n̄an kōj menin ej juon nana ļapļap. Kakkure ko jet an ajri me rej waļo̧k ilo iien bōro̧ro rej kakkure eo kōm̧m̧ane n̄an ajri ro rejjan̄in ļotak me ej itok jān jabwe ōn an jinen ak kōjerbal uno ekkajoor.

Ewōr juon jorrāān eļap ilubwilijin ajri ro ej joļo̧k ak kakkure m̧okta jān ļotak n̄e ripālele ro rejjab maron̄ neji im kappok nin̄nin̄ ko n̄an kōkkajiriri.

Kōmetak ajri ak kowaan ajri ro me rej waļo̧k ālkin lo̧tak eļapļo̧k aer waļo̧k iaijet. Ipeļaakin laļ in, enan̄in ralitōk milien in ajri ro rej mej m̧okta jen aer tōpar laļem iiō, enan̄in aolepāer jān nan̄inmej ko me remaron̄ kabōjraki.4 Im World Health Organization eo ej kwaļo̧k bwe juon ilubwilijin emen ajri ro rejjab āinwōt rej aikuj kar, ilo kōļmenļo̧kjeņ im ānbwin, kōnke jabwe ōōn.5 Mour im ito-itak ipeļaakin laļ in, kōm̧ ritōl ro an Kabun̄ in kōmij lo eļap jān in. Būreejtōnji eo eutiej an Būraimere eaar kwaļo̧k jekjek in mour ko an ajri ro “eļapļo̧k jān ļōmņak kake ko am.” Juon m̧am̧a ilo Philppines eaar ba:” Jet iien ejabwe am jāān n̄an wia kijem̧ m̧ōn̄ā, ak ej em̧m̧an wōt kōnke ej letok n̄an eō iien em̧m̧an n̄an katakin ajri ro nejū kōn tōmak. Kōm̧ij koba ippān doon im jar n̄an deeor, im ajri ro rej lo an Irooj kōjeram̧m̧an kōm̧.”6 Ilo South Africa, juon rijerbal in Būraimere eaar ioone juon leddik edik, make iaan im būrom̧ōj. Ilo uwaak ko rettā n̄an kajjitōk ko retinwadik, leddik in eaar ba ejjeļo̧k jinō, ejjeļo̧k jema, im ejjeļo̧k jibū―ak juon jim̧m̧a eo ej kōjparok e.7 Menin ekabūrom̧ōjm̧ōj ilo juon laļ ijo elōn̄ rikejparok ro rej mej kōn AIDS.

Men̄e laļ ko rem̧weie, ajri ro reddik im jodikdik ro rej metak n̄e rejjab bōk kōjparok eo emenin aikuj. Ajri ro rej rūttoļo̧k ilo jerata kōn nana jikin bōk ājmour im jabwe iien ko rem̧m̧an an jeļāļo̧kjeņ. Rōbar āinwōt lo kauwōtata ko an peļaak ko aer ilo ānbwiin im m̧anit rej jepooļ er im em̧ool jān kowaan ko an jineer im jemeer. Elder Jeffrey R. Holland jem̧aanļo̧k eaar kwalo̧k juon en̄jake kōn juon LDS police man. Ilo juon etale eaar lo ļalem ajri ro reddik rej koba ippān doon im kajieon̄ kiki ilo an ejjeļo̧k kein kiki ioon laļ ettoonon ilo juon em̧ me eo jinier im ro jet raar kadōk im lem̧ōņōņō. Apartment eo eaar ejjeļo̧k m̧ōn̄ā n̄an joļo̧k aer kwōle. Ālkin likūt ajri ro ilo juon jikin kiki enana jekjek in, opija eo eaar bukwelōlō im jar kōn kōjparok eo aer. Ke eaar jibadōkļo̧k kōjām eo, juon iaer, emaron̄ jiljino an iiō, eaar kōpōļo̧k, kanōk e kōn pein, im kar kajjitōk, “Kwonaaj ke jouj im kōkkajiriri n̄a?”8

Jej kememej katak eo an Rilo̧mo̧o̧r ilo An kar likūt juon ajri edik im̧aan rikaļoor ro An im kwaļo̧k:

“Im jabdewōt eo enaaj bōk juon ajri āinwōt in ilo Eta, ej bōk Eō.

“A jabdewōt eo enaaj ļōkatipe juon iaan rein redik rej lōke N̄a, em̧m̧an n̄an e n̄e lukwōj dekā iri eļap ņa i kōnwan im kōtaleke ijo e m̧weilaļ i lo̧jet” (Matu 18:5–6).

N̄e jej ļōmņak kōn kauwōtata ko me ajri ro rej aikuj in kōjparok jeni, jej aikuj barāinwōt kobaik kakkure an ļōmņak. Ro jinen im jemen ak rilale ro jet ak rikaki ro ak ro rej lo aorōk eo an, mijak, ak kowaan ajri ro ak jodikdik ro me remaron̄ ļapļo̧k kōmetak er. Kōm̧m̧an bwe juon ajri ak jodikdik en en̄jake jaorōk, jab iakwe, ak kar jab aikuji emaron̄ jelet eo ekajoor im jorāān eo ejjeļo̧k jem̧ļo̧kin n̄an en̄jake eo em̧m̧an im eddōkļo̧k eo.9 Jodikdik ro rej inepata kōn jabdewōt jekjek eje uwaaer, ekoba ikdelel an juon wot kain armej, rej kanooj in aorōk im aikuj iakwe meļeļe—ejjab kōmmatōr ak kowaan.10

Kōn jipan̄ eo an Irooj, jemaron̄ ukwelo̧k im oktak im ļapļo̧k ad iakwe im jipan̄ ajri ro―ro nejid make im ro ipaļaakid.

II.

Ewōr jet waanjon̄ak ko ilo ānbwiin en̄jake ekaamijak n̄an ajri ro āinwōt aorōkier wōt jabdewōt waļo̧k in jem̧jerā eo aer ippān ro jineer im jemāer ak rikakaajriri ro. Būreejtōn Thomas S. Monson eaar kōnono kōn men eo eaar ņaetan “m̧akūtkūt kamijak” an kakkure ajri, ijo juon jinen ak jemān eaar rupe ak kakkure juon ajri, ilo ānbwiin ak en̄jake.11 Iaar būrom̧ōj n̄an ekkatak kōn kein kam̧ool ko rekabwilōn̄lōn̄ an kajjojo jekjek ilo iien jerbal eo aō ilo Utah Supreme Court eo.

Men eo eaorōktata n̄an em̧m̧an eo an ajri ro ej eļan̄n̄e ro jinier im jemeer raar m̧are, piktok in im aitokan m̧are eo, im eo eļapļo̧k, m̧anit eo im, kōtmene ko an m̧are eo im, kōjparok an ajri eo ijo rej jokwe ie. Ruo rimeletlet an baam̧le ej kōmeļeļeik: “Ilo aolep bwebwenato, m̧are eļakkar pedped eo m̧oktata im aorōk tata n̄an tūm̧wōn im orļo̧k im kōkkajiririk ajri ro. Eaar leļo̧k kōtaan eo me ej pukōt ekkejel eo an jemen n̄an ajri ro nejin kōn lukōj e n̄an jinen im ajri nejin. Aaet ilo tōre ko ļo̧k, ajri ro em̧ōj aer joļo̧k er jān aer aorōk”12

Juon Harvard law professor ej kōm̧eļeļeik kien eo kiiō im m̧wil eo n̄an m̧are im jepel: “Bwebwenato eo [ekāāl] an America eo kōn m̧are, āinwōt an kōm̧let ilo kien eo im ilo jeje ko rebun̄bun̄, ej āinwōt in: m̧are ej juon kadkad eo me ej waļo̧k eļaptata n̄an kakūrm̧ool kajjojo lio ak ļeo pālele. Eļan̄n̄e ej bōbrae n̄an kōm̧m̧ane jerbal in, ejjeļo̧k juon ej ņa ruōn im jim̧or lio ak ļeo pālele emaron̄ joļo̧k e ilo kōņaan. … Ajri ro epen aer waļo̧k ilo jekjek in; an alikkar rejjab ro raorōk ilo jekjek in.”13

Ritōl ro ad ilo Kabun̄ in raar katakin bwe ļōmņak kake m̧are eo “āinwōt juon koņ edik me emaron̄ deļo̧n̄e ilo kōņaan … im kanooj ļap ilo apan̄ eo im̧aan tata … ej juon jerbal nana aorōk in kaje eļap,” eļaptata n̄e “kōm̧m̧an bwe ajri ro ren en̄taan.”14 Im ajri ro rej jelet er jān jepel ko. Elōn̄ ļo̧k jān jimettan in jepel ko ilo iiō eo ļo̧k ekoba ripālele ro ewōr nejier ajri jiddik.15

Elōn̄ ajri ro ren kar bōk kōjeram̧m̧an in kōkajiriri jen jim̧or ro jinen im jemān eļan̄n̄e ro jiner im jemāer raar ļoor im̧we eo kwaļo̧k ilo kean̄ eo an baam̧le: “Ļeo im lio pālele ewōr aer jerbal ekwojarjar n̄an iakwe im kōjparok doon im ajri ro nejier. … Ro jinen im jemen ewōr juon jerbal ekwojarjar n̄an kōkkajiririk ajri ro nejier ilo iakwe im jim̧we, n̄an kabwe aikuj ko aer ilo jetōb im kanniōk, im n̄an katakin er n̄an iakwe im jerbal n̄an doon”16 Katak eo ekajoor tata n̄an ajri ro ej kōn waanjon̄ak an ro jiner im jemāer. Ro jinen im jemāer me raar jepeļ rej kwaļo̧k juon katak ejjab jim̧we.

Em̧ool ewōr case ko n̄e juon jepel ej menin aikuj n̄an em̧m̧an eo an ajri ro, bōtaab jekjek kein ejeja kōtļo̧k.17 Ilo enan̄in aolep kakkōt ko ilo juon m̧are, ro jinen im jemen rej jiāe rej aikuj leļo̧k eļap ļōmņak kōn jeram̧m̧an ko an ajri ro. Kōn jipan̄ eo an Irooj, remaron̄ kōm̧m̧ane menin. Ajri ro rej aikuji kajoor eo ilo en̄jake im aer make me ej itok jān karūttoļo̧k eo jān ro jiner im jemāer me rej ippān doon ilo m̧are eo aer im kōttōpar ko aer. Āinwōt juon eo eaar rūttoļo̧k jān juon jinen emej ļeo pāleen, ijeļā kōn n̄a make bwe menin ejjab iien otemjej tōprak, bōtaab ej juon ļamļam n̄an pukōt ilo wāween epidodo.

Ajri ro rej rijorrāān ro m̧oktata ilo kakien ko kiiō ej kōtļo̧k kien eo ņa etan “ejjeļo̧k ņotaņ jepeļ.” Jān tokjeņ ko loi an ajri ro, jepeļ epidodo. Jet iiō rem̧ootļok kar kōmeļeļeik jen social science research eo, juon eo etijem̧ļo̧k eaar ba bwe “ejaak eo an baam̧le me ej kwaļo̧k ijo em̧m̧an tata n̄an ajri ro nejin, ilo jon̄an, rej mour an ruo ro jinen im jemen ro rej dim wōt ilo m̧are eo aer.”18 A Ilo New York Times eaar je kakememej eo “alikar in jerbal eo me emaron̄ āinwōt m̧antin m̧are eo ej dikļo̧k ilo United States … m̧ool eo em̧ōj ļapļo̧k kōn m̧are ko raorōk n̄an em̧m̧anļo̧k eo an ajri ro.”19 Bwe m̧oolin eaikuj leļo̧k tōl eo eaorōk n̄an ro jinen im jemān im ro jinen im jemān kōn ļōmņak ko aer ekoba m̧are im jepeļ. Kōm̧ij barāinwōt aikuji rikien ro, rikōm̧m̧an kakien ro, im rijerbal ro n̄an kōļapļo̧k kōttōpar eo aer kōn ta eo em̧m̧an tata n̄an ajri n̄an keidi itok limo ko kōn ribout im armej ro rej lukkuun rie men ko me rūtto ro reitok limoier kake.

Ajri ro rej barāinwōt metak jān m̧are ko me rejjab bōk jikier. Jet m̧ool ko kōn em̧m̧anļo̧k eo an diktak in epepen in rej ajeej elōn̄ ļo̧k jen ripoot ko kiiō me 41 bōjāān in aolep lo̧tak ko ilo United States jen kōrā ro rejjab m̧are. 20 M̧am̧a ro rejjab m̧are ewōr apan̄ ko reļļap rej jeļm̧ae, im kam̧ool eo ealikar bwe ajri ro njier rej lukkuun in oktak keidi n̄an ajri ro kōkajiriri jān ro jiner im jemāer em̧ōj aer m̧are.21

Enan̄in aolep ajri ro rej ļotak n̄an m̧am̧a ro rejjab m̧are―58 bōjāān―kar lo̧tak n̄an ripālele ro rej pād ippān doon ak rejjan̄in m̧are.22 Jekdo̧o̧n ta eo jenaaj ba kōn ripālele rein rejjan̄in m̧are, ekkatak ko rej kwaļo̧k bwe en̄taan eo an ajri ro nejier eaorōk ej kōn aer keidi n̄an ajri ro jet.23 N̄an ajri ro, ekkejel eo eaorōk an m̧are ej aorōk.

Jej aikuj ļōmņak kōn jerata ko n̄an ajri ro rej kōkajiriri jen ripālele ro me reier wōt juon. Jerbal eo an social science ej idaptōk im iakwelel kake jān rikōm̧m̧an kien kōn kilaan eo aitok kitien an menin kōn ajri ro, eļaptata kōnke, āinwōt juon rijeje an New York Times kar kwaļo̧k “m̧are ippān eo āinwōt kwe ej juon kalimomo, im āinwōt elōn̄ ekkatak ko enaaj bōk iien n̄an meļeļe tōpar ko an.”24

III.

Iaar kōnono n̄an ajri ro―ajri ro aolep jikin. Jet remaron̄ kowaan jet iaan waanjon̄ak kein, ak ejjeļo̧k juon enaaj jum̧ae akweļap in jej ippān doon kake n̄an kōļapļo̧k n̄ūrbōktak eo ad kōn em̧m̧anļo̧k im ilju eo an ajri ro nejid―diktak in epepen in.

Jej kōnono kōn ajri ro nejin Anij, im kōn jipan̄ eo An ekajoor, jemaron̄ kōm̧m̧an eļapļo̧k n̄an jipan̄ er. Ilo akweļap in Ij kwaļo̧k ejjab wōt n̄an Armej ro Rekwojarjar ilo Raan˗ko Āliktata ak aolep armej in tōmak ko im ro jet ewōr juon men eaorōk me ejelet er n̄an ļōmņak kake āinwōt aikuj ko aer make n̄an ro jetelaptata n̄an em̧m̧anļo̧k eo an ajri ro nejier.25

Armej in kabun̄ ko rej barāinwōt jeļā kōn katak ko an Rilo̧mo̧o̧r ilo Kallim̧ur Ekāāl kōn ajri ro rej ad menin ekkatak kōn ettā im ad kipilie.

“Em̧ool Ij ba n̄an kom̧, eļan̄n̄e kom̧ jab oktak im erom āinwōt ajri re dik, kom̧ jāmin deļo̧n̄ ilo aelōn̄ in lan̄.

“Jabdewōt eo ej make kōttāik e āinwōt ajri in e dik, e in eļaptata ilo aelōn̄ in lan̄” (Matu 18:3–4).

Ilo Bok in Mormon jej riit kōn katak eo an jerkakpeje Irooj n̄an RiNipai ro me reaikuj in ukwelo̧k im peptaij “erom āinwōt juon ajri edik” ak rejjab maron̄ jolete aelōn̄ in kiin̄ eo an Anij (3 Nipai 11:38; lale barāinwōt Moronai 8:10).

Ij jar bwe jenaaj kōttāik kōj make āinwōt ajri ro reddik im pukot ļo̧k n̄an kōjparok ajri ro nejid reddik, bwe rej aer ilju, n̄an kōj, n̄an Kabun̄ in, im n̄an laļ in ad. Ilo etan Jisōs Kraist, amen.

Kakememej ko

  1. Lale UNICEF, The State of the World’s Children 2005: Childhood under Threat (2004), 26.

  2. Lale Haya El Nasser, “National Birthrate Lowest in 25 Years,” USA Today, July 26, 2012, A1.

  3. Lale Gilda Sedgh and others, “Induced Abortion: Incidence and Trends Worldwide from 1995 to 2008,” The Lancet, vol. 379, no. 9816 (Feb. 18, 2012), 625–32.

  4. Lale UNICEF, “Young Child Survival and Development,” http://www.unicef.org/childsurvival/index.html.

  5. Lale World Health Organization, World Health Statistics 2012 (2012), 109, 118.

  6. Report of Primary general presidency.

  7. Lale Jeffrey R. Holland, “Israel, Israel, God Is Calling” (Church Educational System fireside for young adults, Sept. 9, 2012), lds.org/broadcasts; see also R. Scott Lloyd, “Zion Not Only Where, but How We Live, Says Elder Holland,” Deseret News, Sept. 10, 2012, B2.

  8. Lale Kim Painter, “Parents Can Inflict Deep Emotional Harm,” USA Today, July 30, 2012, B8; Rachel Lowry, “Mental Abuse as Injurious as Other Forms of Child Abuse, Study Shows,” Deseret News, Aug. 5, 2012, A3.

  9. Lale “End the Abuses,” Deseret News, June 12, 2012, A10.

  10. Thomas S. Monson, “A Little Child Shall Lead Them,” Liahona, June 2002, 2.

  11. W. Bradford Wilcox and Elizabeth Marquardt, eds., The State of Our Unions: Marriage in America (2011), 82.

  12. Mary Ann Glendon, Abortion and Divorce in Western Law: American Failures, European Challenges (1987), 108.

  13. David O. McKay, “Structure of the Home Threatened by Irresponsibility and Divorce,” Improvement Era, June 1969, 5.

  14. Lale Diana B. Elliott and Tavia Simmons, “Marital Events of Americans: 2009,” American Community Survey Reports, Aug. 2011.

  15. “Baam̧le Eo: Juon Kean̄ n̄an Lal in,” Liaona, Nob. 2010, 129.

  16. Lale Dallin H. Oaks, “Divorce,” Liahona, May 2007, 71.

  17. Charles Murray, Coming Apart: The State of White America, 1960–2010 (2012), 158.

  18. Ross Douthat, “Gay Parents and the Marriage Debate,” New York Times, June 11, 2012, http://douthat.blogs.nytimes.com/2012/06/11/gay-parents-and-the-marriage-debate.

  19. Lale Joyce A. Martin and others, “Births: Final Data for 2010,” National Vital Statistics Reports, vol. 61, no. 1 (Aug. 2012), 10.

  20. Lale William J. Doherty and others, Why Marriage Matters: Twenty-One Conclusions from the Social Sciences (2002); W. Bradford Wilcox and others, Why Marriage Matters: Thirty Conclusions from the Social Sciences, 3rd ed. (2011).

  21. Lale Martin, “Births: Final Data for 2010,” 10–11.

  22. Lale Wilcox, Why Marriage Matters.

  23. Douthat, “Gay Parents and the Marriage Debate.” Ekkatak eo ekāāl maron̄ lo aorōk em̧m̧anļo̧k kōn ripoot eo jen rūm̧m̧an ded ro ippān eo jinen ak jemen eo eaar wōr jem̧jerā ippān ajri eo 18 rūttoan (lale Mark Regnerus, “How Different Are the Adult Children of Parents Who Have Same-Sex Relationships? Findings from the New Family Structures Study,” Social Science Research, vol. 41 [2012], 752–70).

  24. Armej ro Rekwojarjar ilo Raan˗ko Āliktata rej kajieon̄ wūjlepļo̧k n̄an eddo eo an ro jinen im jemen āinwōt kōttōpar eo eaorōk ilo mour (lale Pew Research Center’s Forum ilo Religious im Public Life, Mormons in America: Certain in Their Beliefs, Uncertain of Their Place in Society, Jān. 12, 2012, 10, 16, 51).