Razlog za upanje

Pred leti sva šla s sestro Packer na Univerzo Oxford. Iskala sva podatke o mojem sedmem pradedu. Dekan Christ’s Collegea, dr. Poppelwell, je bil tako prijazen, da je kolega arhivarja prosil, naj prinese dokumentacijo. V dokumentaciji iz leta 1583 smo našli ime in priimek mojega prednika, Johna Packerja.

Naslednje leto sva se na Oxford vrnila, da bi knjižnici Christ’s Collegea podarila čudovito vezano zbirko standardnih del. Dr. Poppelwellu se je to zdelo malce nenavadno. Morda je mislil, da nisva res prava kristjana. Zato je poklical kaplana collegea, da bi knjige sprejel on.

Preden sem kaplanu svete spise predal, sem odprl stvarno kazalo in mu pokazal eno od tem: na osemnajstih straneh so bile v zelo drobnem tisku z enojnim razmikom naštete reference na temo »Jezus Kristus«. Gre za eno najbolj izčrpnih zbirk svetopisemskih referenc na temo Odrešenika, kar jih je bilo kdaj zbranih v zgodovini sveta - pričevanja iz Stare in Nove zaveze, Mormonove knjige, Nauka in zavez ter Dragocenega bisera.

»Ne glede na to, kako boste te reference pregledovali,« sem mu povedal, »bodisi od strani do strani, od zgoraj navzdol, od knjige do knjige, od téme do téme - boste opazili, da dosledno in skladno pričujejo o božanskem poslanstvu Gospoda Jezusa Kristusa - o njegovem rojstvu, življenju, naukih, križanju, vstajenju in odkupni daritvi.«

Potem, ko sem kaplanu spregovoril o nekaj Odrešenikovih naukih, se je ozračje spremenilo in nama je razkazal poslopje, vključno z nedavnimi izkopaninami, kjer so našli stenske poslikave iz rimskih časov.

Med navedenimi referencami v stvarnem kazalu je naslednja iz Mormonove knjige: še ene zaveze Jezusa Kristusa: »Govorimo o Kristusu, radostimo se v Kristusu, pridigamo o Kristusu, prerokujemo o Kristusu in zapisujemo po naših prerokbah, da bodo naši otroci vedeli, h kateremu viru naj se ozirajo za odpuščanje svojih grehov.« (2 Ne 25:26)

Odrešenik je s svojimi besedami razglasil: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Jn 14:6)

V Mormonovi knjigi pa je razglasil: »Glej, jaz sem ta, ki je bil pripravljen od osnovanja sveta, ki bo odrešil svoje ljudstvo. Glej, jaz sem Jezus Kristus. [...] V meni bo vse človeštvo imelo življenje, in to večno življenje, in sicer kdor bo verjel v moje ime; in postali bodo moji sinovi in hčere.« (Etr 3:14)

V standardnih delih je veliko, veliko drugih referenc, ki razglašajo božansko vlogo Jezusa Kristusa kot Odkupitelja vseh, ki so se oziroma se bodo rodili na zemlji.

Kot je zapisano v Prvem pismu Korinčanom, smo zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa vsi odkupljeni od človeškega padca, ki se je zgodil, ko sta Adam in Eva v Edenskem vrtu jedla od prepovedanega sadu: »Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni.« (1 Kor 15:22)

Mormonova knjiga uči: »Kajti potrebno je, da mora biti plačana odkupna daritev [...], sicer bo vse človeštvo neizogibno pogubljeno; da, vsi so otopeli; da, vsi so padli in so izgubljeni in morajo biti pogubljeni, razen preko odkupne daritve, [...] [ki je] neskončno in večno žrtvovanje.« (Al 34:9–10)

Morda v življenju nismo popolni in smo za svoje napake kaznovani, smo, preden smo prišli na zemljo, soglašali, da se bomo podredili Božjim zakonom in sprejeli kazen, če jih bomo prekršili.

»Saj so vsi grešili in so brez Božje slave,

opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu.« (Rim 3:23–24)

Odrešenik je plačal odkupno daritev, ki nam omogoča, da postanemo čisti. Jezus Kristus je vstali Kristus. Častimo ga in slavimo zaradi bolečin, ki jih je pretrpel za vse nas, in zaradi bolečin, ki jih je prestal za vsakogar od nas tako v vrtu Getsemani kot na križu. Vse je prestal z veliko ponižnostjo in z večnim razumevanjem svoje božanske vloge in namena.

Kdor se bo pokesal in grehe opustil, bo spoznal, da je njegova milostna roka še iztegnjena. Kdor bo prisluhnil in ubogal njegove besede in besede njegovih izvoljenih služabnikov, bo tudi sredi velikih srčnih bolečin in žalosti našel mir in razumevanje. S svojo žrtvijo nas je odrešil posledic greha, da bi vsem lahko izbrisal krivdo, da bi vsi lahko čutili upanje.

Če odkupne daritve ne bi dovršil, odkupitve ne bi bilo. Težko bi bilo živeti v svetu, kjer nikdar ne bi prejeli odpuščanja za napake, kjer nikdar ne bi mogli postati čisti in napredovati.

Sočutje in milost Jezusa Kristusa nista zgolj za tiste, ki grešijo, bodisi ker nekaj naredijo ali ker nečesa ne naredijo, temveč vsebujeta obljubo večnega miru, dano vsem, ki ga sprejmejo in sledijo njegovim naukom. Njegova milost je velika zdraviteljica, tudi za rane nedolžnega.

Nedavno sem prejel pismo neke ženske, ki je napisala, da je v življenju veliko pretrpela. Zgodila se ji je strašna krivica, ki je ni omenila izrecno, temveč posredno. Priznala je, da se je bojevala z občutki hude zagrenjenosti. V svoji jezi je v mislih zaklicala: »Nekdo mora plačati za to strašno krivico!« Zapisala je, da je v tem intenzivnem trenutku žalosti in dvoma v srcu nemudoma prejela odgovor: »Nekdo je že plačal.«

Če se ne zavedamo, kaj Odrešenikova žrtev lahko stori za nas, se lahko zgodi, da bomo življenje preživeli z obžalovanji, da smo storili nekaj, kar ni bilo prav, ali da smo koga užalili. Krivda, ki jo prinašajo napake, se nam lahko izmije. Če si bomo prizadevali, da bi odkupno daritev Gospoda Jezusa Kristusa razumeli, bomo njegovo zemeljsko delovanje in božansko poslanstvo kot našega Odrešenika močno spoštovali.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je bila obnovljena, da bi se po celem svetu razširilo znanje o Odrešenikovem življenju in nauku. To veliko konferenco predvajamo v štiriindevetdeset jezikov in preko satelitov v sto dve državi, a je preko spleta na voljo vsem državam, kjer je Cerkev prisotna. Imamo več kot tri tisoč kolov. Imamo več kot oseminosemdeset tisoč rednih misijonarjev, skupno članstvo Cerkve pa je preseglo petnajst milijonov. Te številke so dokaz, da se kamen, ki se je brez človeških rok utrgal z gore, še vedno kotali in bo naposled napolnil vso zemljo (gl. NaZ 65:2).

Vendar ne glede na to, kako močno se cerkvena organizacija širi oziroma koliko milijonov članov se nam pridruži, ne glede na to, na koliko celin in v koliko držav vstopijo naši misijonarji ali koliko različnih jezikov govorimo, se pravi uspeh evangelija Jezusa Kristusa meri po duhovni moči njenih posameznih članov. Potrebujemo močno prepričanje, ki leži v srcu vsakega zvestega Kristusovega učenca.

Pričevanje o upanju, da bomo odkupljeni, je nekaj, česar se ne da izmeriti ali prešteti. Vir tega upanja je Jezus Kristus.

Prizadevamo si okrepiti pričevanja mladih in starih, poročenih in samskih. Moške, ženske in otroke, vse rase, narodnosti, bogate in revne moramo učiti evangelij Jezusa Kristusa. Potrebujemo nedavnega spreobrnjenca in tiste med nami, ki so potomci pionirjev. Poiskati moram te, ki so zašli, in jim pomagati, da se vrnejo k čredi. Potrebujemo modrost in vpogled in duhovno moč vsakogar. Kot posameznik je vsak član te Cerkve kritičnega pomena za telo Cerkve.

»Kakor je namreč telo eno in ima veliko delov, vsi telesni deli pa so eno telo, čeprav jih je veliko, tako je tudi Kristus.

»V enem Duhu smo bili namreč mi vsi krščeni v eno telo. [...]

Tudi telo namreč ni sestavljeno iz enega telesnega dela, ampak iz več delov.« (1 Kor 12:12–14)

Vsak član služi kot pričevanje o življenju in naukih Jezusa Kristusa. Smo v vojni proti nasprotnikovim silam in potrebujemo vsakogar, če želimo pri delu, ki ga ima za nas Odrešenik, uspeti.

Morda si mislite: »Kaj lahko storim jaz? En sam človek sem.«

Joseph Smith se je občasno zagotovo počutil zelo osamljenega. Postal je veličasten, začel pa je kot štirinajstletni fant, ki je imel vprašanje: »Kateri od vseh cerkva naj se pridružim?« (Gl. Joseph Smith - History 1:10.) Josephova vera in pričevanje o Odrešeniku sta se poglabljala tako, kot se morata naša, »vrstico za vrstico, nasvet za nasvetom, malo tukaj in malo tam« (2 Ne 28:30; gl. tudi NaZ 128:21). Joseph je pokleknil, da bi molil, in kako čudovite reči so se zgodile zaradi te molitve in prvega videnja!

Kot eden od dvanajstih apostolov pričujem o Gospodu Jezusu Kristusu. On živi. On je naš Odkupitelj in Odrešenik. »[Preko Kristusove odkupne daritve] se lahko reši ves človeški rod.« (gl. Členi vere 1:3) On predseduje svoji Cerkvi. Za svoje služabnike ni tujec. Ko gremo v prihodnost s tihim zaupanjem, nas bo spremljal njegov Duh. Ima brezmejno moč, da blagoslavlja in usmerja življenja tistih, ki iščejo resnico in pravičnost. O njem pričujem v imenu Jezusa Kristusa, amen.