Ewi iaļ eo Kwoj Jelm̧ae?

“Ewi iaļ eo kwoj jelm̧ae?” Būreejtōn Boyd K. Packer ekar kailbōk eō kōn kajjitōk in elōn̄ m̧ōttan ko ie kwoj aikuj in pukōti ke kōm kar itoitak ippān doon ilo iien eo aō jinointata āinwōt juon Jiljimjuonn̄oul eo ekāāl. Ilo an ejjeļo̧k an kōmeļeļe n̄an letok kajjitōk in n̄an dipieo in meļeļe in, ikar lukkuun pok. “Juon Jiljilimjuonn̄oul,” ekar wōnm̧aanļo̧k wōt, “ejjab bōk jikin armej n̄an rikanaan eo, bōtaab ej bōk jikin rikanaan eo n̄an armej ro. Jab meļo̧klo̧k ewi iaļ eo kwōj jelm̧ae!” Ekar juon katak eo ekajoor.

Kajjieon̄ kam̧ōņōņō ro jet m̧okta jen Anij ej juōn wāween ukōt kien eo kein kajuon im karuo im reļļap (lale Matu 22:37–39). Ej meļo̧kļo̧k ewi iaļ eo jej jelm̧ae. Ak jekdoon, kōj aolep jej kōm̧m̧an bōd in kōn ad mijak armej. Ilo Aiseia Irooj ej kakkōl kōj, “kom̧in jab mijak kinakļo̧kin armej ro” (Aiseia 51:7; bar lale 2  Nipai 8:7) Ilo ettōņak eo an Liai, mijak jab in ekar jarjar jen addin pein armej ro rekar kajirere im jitōn̄ jen m̧weo ekilep im ļap, kōm̧m̧an bwe elōn̄ ren meļo̧kļo̧k ewi iaļ eo rej jelm̧ae im etal jen wōjke in mour eo “kōn jook” (lale 1 Nipai 8:25–28).

Kajjeon̄eon̄ in ej kajjeōn kipel n̄an ukōt m̧wilin juōn armej, elan̄n̄e ejjab m̧wil, jān an kōm̧m̧an bwe juon armej en nana an mour kōn an jab errā ippān ro jet. Jej pukōt kautiej ko rej waļo̧k ippān ro rej jitōn kōj kōn addin pāier, ak elan̄n̄e mijak armej in ej malijjon̄e kōj n̄an kinōōr kōj n̄an jerawiwi, ej erom juon “aujiid” ekkar n̄an bok in Jabōn Kōnnan Ko (lale Jabōn Kōnnaan Ko 29:25). Aujiid eo emaron̄ in lukkuun po lo̧men aer kōm̧m̧ane n̄an tūriam̧o ko ad n̄an leļo̧k maron̄ ak kōmālim jet men ko im em̧ōj kamo jen Anij. Kōn m̧ōjņo in tōmak, emaron̄ in juon wōtlo̧k eļap. N̄an waanjon̄ak, jet mijinede rej bōk ippāer mijak eo n̄an armej ļo̧k n̄an mijen im likjab in kwaļo̧k jab pokake eo an eo m̧ōttaer n̄an Mijen būreejtōn eo aer kōnke rejjab kōņaan kainepataik eo m̧ōttaer im ejjab pokake. Kelet ko an mwil kein rej kōm̧m̧an jen kememej jōkjōk eo an Kien eo kein kajuon im karuo im reļļap (lale Matu 22:37–39). Eļan̄n̄e mijinede rein rōpok renaaj jeļā ke Anij enaaj ņa ruer im jab eo m̧ōttaer, ej aikuj in n̄an er peran n̄an kōm̧m̧ane repojān jelm̧ae.

Ilo iiō in jodikdik eo 22, jon̄an Joseph Smith ekar meļo̧kļo̧k ewi iaļ eo ej jelm̧ae ke ekar bar ālij ilo an akweļap n̄an Irooj kōn m̧alim in kōtļo̧k bwe Martin Harris en būki peij ko 116. Ilo m̧ool Joseph ekar kōņaan kwaļo̧k an kam̧m̧oolol Martin Harris kōn jipan̄ ko an. Jejeļā ke Joseph ekar lukkuun kōņaan bwe ro jet ren rikam̧ool kōn mejāer n̄an jutak ippān ņae riap ko rej kainepataiki im m̧on ko rej ba kake e.

Jekdoon ta un ko ippān Joseph, jon̄an aorōkier, Irooj ekar jab jekpen ņai im kauwe e: Ewi makijkij in am rupe  kien ko aō im kōtļo̧k kwe make n̄an ļoor armej. Kwojjab aikuj in kar mijak armej eļapļo̧k jen Anij (lale D&C 3:6, 7 men eo eaorōk kobaitok) En̄jake in jen tu lowa ekar jipan̄ Joseph kememej, n̄an indeeo jen iien in, ewi iaļ eo ej jelm̧ae.

Eļan̄n̄e juon ej kajjieon̄ kōkm̧anm̧an etan ippān armej, remaron̄ in nana etaer ippān Anij. Lōmņak juon emaron̄ kam̧ōņōņōik Anij im ilo ejja iien eo wōt rejtak jab pokake an armej ejjab pād ioļap ak ruo an lōmņak, ak jab m̧ool ak kajjeon̄ in “jerbal n̄an ruo Iroij” (Matu 6:24; 3  Nipai 13:24).

Ilo an lukkuun bōk peran n̄an jelm̧ae mālijjon̄ ko, lukkuun m̧ool in kōkaļļan peran ej anjo ioon mijak an armej. N̄an waanjon̄ak, Jar eo an Daniel ekar jipan̄ e jelm̧ae laiōn ko, bōtaab ta eo ekar kōm̧m̧an bwe būruwōn en āinwōt laiōn ko ekar kaarmejete Kiin̄ Darious (lale Daniel  6). Kain peran rōt in ej menin letok jen Jetōb n̄an Ro rej mijak Anij im raar kōm̧m̧ane jar ko aer. Jar eo an Kwiin Esther ekar bar leļo̧k n̄an e peran n̄an jelm̧ae ļeo ippān, Kiin̄ Ahasuerus, kar jeļā ke ekar likūt mour eo an ilo kauwatata ilo an kōm̧m̧ane men in (lale Esther 4:8–16).

Peran ejjab wōt juon iaan kadkad in mour jim̧we, ak āinwōt an Lewis kar katak kake: “Peran ej … ej jōkjōk in aolep mour jim̧we ilo ialen idajon̄jon̄ … Pilot ekar tūriam̧o m̧ae ien ekar pād ilo kauwōtata.” ¹ Kiin̄ Herod ekar būrom̧ōj ilo kajjitōk eo n̄an jebar e Jon ribaptaij eo bōtaab ekar kōņaan kam̧ōņōņōik ro rekar jijōt im m̧ōn̄ā ippān” (Matu 14:9). Kiin̄ Noah ekar pojak in kōtļo̧k Abinadai m̧ae iien karel jen ro m̧ōttan pris nana ro kar kōm̧m̧aņ bwe en ukōt an lōmņak (lale Mosaia 17:11–12). Kiin̄ Saul ekar bōt e naan ko an Irooj ilo an kaorōk wōt tariņae kōnke ekar “mijak armej, im pokake ainikier” (1  Samuel 15:24). N̄an kabōjrak Ri Israel ro rekar iakwāālel itulaļ in toļ Sinai, Aron ekar lome juon kau kōm̧m̧an jen kouļ, meļo̧kļok ta eo ej aikuj in pedped ioon (lale Exodus  32). Elōn̄ iaan ritōl ro ilo kallim̧ur ekāāl “Tōmak E [Irooj]; a kin Parisi ro re jab kwaļo̧k E, n̄e rab jolok ir jen im̧ōn kweilok: Bwe rej yokwe nōbar an armej elap jen nebar Anij (Jon 12:42–43). Jeje ko rekwojarjar robrak kōn waanjon̄ak kein.

Kiiō ron̄jake jet iaan waanjon̄ak kein reim̧we:

• M̧okta, Mormon: “Lo, ij kōnono kōn kajoor, kōnke ewōr aō maron̄ jān Anij; im ij jab mijak ta armej remaron̄ kōm̧m̧an; bwe iakwe ewāppen ej joļo̧k mijak otemjeļo̧k.” (Moronai 8:16; men ko raorōk kobaiktok).

• Nipai: “Kōn menin, men ko rej kam̧ōņōņō n̄an lōl ij jab jeje, ak men ko rekam̧ōņōņō n̄an Anij im ro rejjab jān lōl” (1  Nipai 6:5).

• Kiaptin Moronai: “Lo, n̄a Moronai, kapen eutiejtata ami. Ij jab kappukot kajoor, ak n̄an nōō e laļ tak. Ij jab kappukōt uteej an laļ, ak kōn aiboojoj eo an aō Anij, im anemkwoj eo im jeram̧m̧an eo an laļ eo aō” (Alma 60:36).

Moronai ewōr ippān juon peran eļap ilo kememej iaļ eo ej aikuij jelm̧ae im kar ba kake e, “elan̄n̄e aolep armej rekar, im raar, im renaaj kar, āinwōt Moronai, lo, lukkuun kajoor ko an hell renaaj kar idikdik indeeo; aaet, devil enaaj kar ejjeļo̧k an kajoor ioon buruōn ro nejin armej” (Alma 48:17).

Rikanaan ro ilo aolepān tōre ko m̧aantak rekar aolep iien metak jen adiin pein ro rej kajirere. Etke? Ekkar n̄an jeje ko rekwojarjar. Ej kōnke “eo ewōr ruōn ej lōmņak m̧ool eo epen, bwe ej mwijit er n̄an itulowatata” (1  Nipai 16:2), ak āinwōt Būreejtōn Harold B. Lee eaar katak kake, “Armej rej lel n̄e juon men ej m̧ool” ² Ilbōk ko aer ilo kajirere kake, ilo m̧ool, inepata kake ej kajjieon in kōkajoor e make, āinwōt kar Korihor, ekar āliktata kwaļo̧k m̧ool, “I kar baj jeļā wōt ke ekar wōr juon Anij” (Alma 30:53). Korihor ekar lukkuun tōmak ilo men eo kar m̧oņe ke ekar itok bwe en tōmak riap eo an make (lale Alma 30:53).

Ro rej kajirere aolep iien rej jōkpen ke rikanaan rejjab pād ilo epepen in kein 21 ak em̧ōj an jako. Rej kajjieon̄ in bokļo̧k im leļo̧k men ko reppen n̄an Kabun̄ eo n̄an kadikļo̧k jon̄ak ko an Anij n̄an jon̄an eo ekkar n̄an m̧wil ko aer, eo ilo naan ko an Elder Neal A. Maxwell, “ej bōkļo̧k n̄an kakkure eo make, ak jab kōkm̧anm̧anļo̧k eok make im ukweļo̧k” ³ im ukwelok.  Kadikļo̧k jon̄ak ko an Anij n̄an jon̄an eo an m̧wil ko rejjab em̧m̧an raan kein ej bun̄ jen tōmak. Elōn̄ iaan kabun̄ ko ilubwiljin Ri Nipai ro epepen eo ālkin an Rilo̧mo̧o̧r eo lotok er raar jino “kapidodoik” katak ko, būdikaiki juon naan jen Elder Holland.⁴

Ilo am̧ ron̄jake ennaan in jān 4 Nipai, lale men ko āinwōt juon ilo raan kein ad. “Im ke rubuki im jon̄oul iiō ko raar eļļā eaar wōr elōn̄ kabun̄ ko raar kōnājnej n̄an jeļā Kraist, im mekarta raar kaarmejete eļapļo̧k m̧ōttan ko an gospel eo An, jon̄an raar kōtļo̧k nana ko otemjejļo̧k, im raar leļo̧k men eo ekwojarjar n̄an e eo kar kōmo̧ kōnke ejjab tello̧kin” (4 Nipai 1:27).

Men ko kwar bar loi m̧oktaļo̧k ilo raan kein āliktata! Jet membōr rejjab kile ke rej wōtlo̧k n̄an ejja aujiid in wōt ilo aer kajjeon̄ kareel n̄an kobaļo̧k ippān manit ko an ro jet ko im rejjab jokkin wōt juon ippān manit ko an gospel in (lale D&C 93:39). Jekdoon ak jet, ilo aer make m̧oņ er im ilo aer make kariap m̧ool eo, akweļap ak kilep bwe bisop ro ren kadikļo̧k jon̄ak ko n̄an peba in mālim an tampeļ, peba in kōmālim an jikuul an kabun̄, ak peba in mijinede ko. Ejjab pidodo n̄an bisop ro ilo jōkjōk kein. Mekarta, āinwōt Rilo̧mo̧o̧r eo ekar kareeoik tampeļ eo n̄an bōbrae kwojarjar eo an (lale Jon 2:15–16), bisop ro rainin rej kūr n̄an lukkuun dim ilo aer kōjparok jon̄ak ko an tempel. Ekar Rilo̧mo̧o̧r eo im ekar ba bwe Enaaj kwaļo̧k E make n̄an armej ro An ilo tūriam̧o  eļan̄n̄e armej ro an renaaj kōjparok kien ko an im jab kattone m̧weo im̧ōn ekwojarjar (lale D&C 110:7–8).

Rilo̧mo̧o̧r, ej waanjon̄ak eo ad eļap, ekar aolep iien jelm̧ae Jemān. Ekar iakwe im jerbal n̄an armej ro an, “I jab bōk nebar jen armij rōn” (Jon 5:41). Ekar kōņaan bwe ro rej katakin n̄an ļoor E, ak ekar jab pukot jipan̄ eo aer. Eļan̄n̄e rej kōm̧m̧ane juōn m̧akūtkūt in tūriam̧o kake, āinwōt kemour rinan̄inmej ro, menin letok eo enan̄in aolep iien ej itok jen kajjitōk ko “jab ba n̄an jabdewōt” (Matu 8:4; Mark 7:36; Luk 5:14; 8:56). Ejja āinwōt in, menin ekar n̄an kajejtokjen bun̄bun̄ eo ej itok n̄an E jekdoon n̄e ej kajjieon̄ kajejtokjen (lale Matu 4:24). Ekar kaje Riparisi ro kōn aer kōm̧m̧an jerbal ko rem̧m̧an n̄an mejān armej (lale Matu 6:5).

Rilo̧mo̧o̧r eo, eo wōt im ekar wanōk im kar mour, eo ekar ļaptata an jab mijak. Ilo mour eo An, ekar jelm̧ae jen elōn̄ ro rekar jum̧ae ak ekar jab ebbeer jen adiin pein kajirere ko aer. E ej armej eo wōt ekar jab juon alen meļo̧kļo̧k ia eo ej jelm̧ae” “Iien otemjej Ij kōm̧m̧an men ko rej kabun̄būruon [Jema]” (Jon 8:29; men eo eaorōk kobaiktok), im “Ij jab pukōt ankil Aō wōt, ankilaan Jema eo Ear jilkintok Eō” (Jon 5:30).

Ikōtaan 3 Nipai jepta 11 im 3 Nipai jepta 28, Rilo̧mo̧o̧r eo ekar kōjerbal naan in Jema 150 kattōn, kōm̧m̧an bwe en lukkuun alikkar n̄an Ri Nipai ro ke ekar itok im bōk jikin Jemān. Im jen Jon jepta 14 n̄an  17, Rilo̧mo̧o̧r eo ekar ba kōn Jemān enan̄in 50 kattōn. Ilo jabdewōt wāween emaron̄e, Ekar rikaļooran Jemān eo ekar wanōk. Ekar lukkuun wanōk ilo an bōk jikin Jemān bwe n̄an jeļā Rilo̧mo̧o̧r eo ekar bar āinwōt n̄an jeļā kōn Jemān. N̄an loe Nejin m̧aan ekar bar āinwōt n̄an loe Jemān (lale Jon 14:9). An Ron̄ aninikien nejin ekar bar n̄an ron̄ ainikien Jemān (lale Jon 5:36). Ekar pād ippān, ilo aorōk in, erom lukkuun āinwōt Jemān. Jemān im E rej juon wōt (lale Jon 17:21–22). E elukkuun in jeļa ia eo ej aikuij in jelm̧ae.

Waanjon̄ak eo an eim̧we en kōkajoorļo̧k kōj jen men ko reppen ak m̧oņ ko jen men ko rej waļo̧k jen ijoko ilik ak kōj make. En maron̄ in letok n̄an kōj peran n̄an jamin mijak ak kajjeon̄ medek e ro rej kōjekdoon kōj. En maron̄ in im̧we kōj bwe jen etal im kōm̧m̧an men ko rem̧man ilo aet lukkuun in maron̄ im jab pukōt nebar an armej (lale D&C 121:35). Im waanjon̄ak eo an jab maron̄ keidi en jipan̄ kōj iien otemjej kememej eo “kein eo m̧okta im eļap” (Matu 22:38). Eļan̄n̄e ro jet rej kipel n̄an kōmālim n̄an kajejtokjen kien ko an Anij, jen aikuj keememej an wōn rikaļoor kōj, im ia eo jej jelm̧ae, ej jar eo aō ilo etan Jisōs Kraist, amen.