2010–2019
Būrabōļ Eo Kōn Rijeor Ine Eo
Eprōļ 2015


Būrabōļ Eo Kōn Rijeor Ine Eo

Adwōj kajjojo pepe ta jej kōmōkaje im ta jen kōm̧m̧ane bwe en wāmourur bwidej ko ad im jebar leen jikin kallūp ko ad.

Unin konono ko ilo kweiļo̧k in Eļap rej litok–jab jen armej eo ewōr melim ippān ak jen imwe eo an Jetōb. Elōñ unin kōnono rej itok wōt jen eñjake ko kōj armej jej aolep eñjaki. Ak āinwōt an kar Jisōs jab katakin wāween anjo ioon malejjoñ ko ilo mour im jekjek kein ilo tōre ko An, Ekkā an imwe ro rikarejaran ilo raan kein bwe ren kōnono kake ta ro rikaļoran remaroñ kōm̧m̧ane ñan ukōt mour kein ad ñan kōpooj kōj ñan jepļaakļo̧k ñan ijo jikid ilañ. Iaar eñjake bwe in kōnono kōn aorōkin im an ejjeļo̧k jōmlokin juon iaan būrabōl ko an Jisōs.

Būrabōļ kōn Ri ekkat ine eo ej juon iaan ko reddik ilubwilijin būrabōl ko kōnono kaki ilo aolepān Gospel ko jilu im eļap aer eliji. Ej barāinwōt juon iaan kurup in būrabōl ko reddik Jisōs eaar kōmeļeļik n̄an rikaļoor ro An. Ine eo kar katōke ekar “naan eo an aelōñ in kiiñ eo” (Matu 13:19), “naan eo” (Mark 4:14), ak “naan eo an Anij” (Luk 8:11) katak ko an Maajta im rikarejar ro An.

Bwidej ko reoktak ioon ijo ine eo ej kallib ie ej jutak kōn wāween oktak ko ilo an armej būki im ļoori katak kein. Innām, ine ko “re bun̄ut ņa iturin iaļ” (Mark 4:4) rej jan̄in tōpar bwidej eo bwe ren maron̄ eddōk ie. Rej āinwōt katak ko rej ilo̧k n̄an juon bōro ekijn̄en̄e ak ejapojak. Iban ba eļapļo̧k kake men kein. Ennaan in aō ej iieoke tok kōj ro emōj ad kallim̧ur bwe jej rikaļoran Kraist. Ta eo jej kōm̧m̧ane kōn katak ko an Rilo̧mo̧o̧r ilo ad mour ilo mour ko ad?

Būrabōļ eo kōn riekkat eo ej kakkōl kōj kōn jekjek ko im m̧wiļ ko me remaron̄ kōm̧m̧an bwe jabdewōt ro raar bōk ennaan eo an gospel in ren bōktok juon leen eo em̧m̧an.

I. Bwidej eo Edekāke, Ejjeļo̧k Okaraņ

Jet ine “rebuñut ijo e dekāke, ijo e dik bwidej ie, im e mōkaj an eddek, bwe e pejpej bwidej: ak ke e lukkuun raelep e kōjeje, im bwe ejjeļo̧k okran, ej aemedļo̧k, bwe ejjeļo̧k okraer” (Mark 4:5–6).

Jisōs eaar kōmeļeļeik menin kōn ro “raar ron̄jake naan, e m̧ōkaj aer bōke, im e bun̄būrueir,” ak kōnke eaar “ejjeļo̧k okraer ilo er, … n̄e apan̄ ak jum̧ae ej waļo̧k kōn naan, em̧ōkaj aer inepata” (Mark 4:16–17).

Ta eo ej kōm̧m̧an bwe ro rej ron̄jake en “ejjeļo̧k okraer”? En̄in ej jekjek eo an membōr ro rekāāl ro rej oktak tok jen ippān mijinede ro ak ilo elōn̄ wāween ko rem̧m̧an ilo Kabun̄ in ak kōjeram̧m̧an ko reļļap an membōr ro ilo Kabun̄ in. Kōnke tōmak eo an armej rein eaar jab, n̄e jum̧ae ej waļo̧k. Ak bōlen ro raar rūtto ļo̧k ilo Kabun̄ in―ro eto aer membōr―remaron̄ jako barāinwōt kōnke ejjeļo̧k okraer. Iaar jeļā jet iaan―membōr rein ro raar jab dim im aetok oktak eo aer n̄an gospel eo an Jisōs Kraist. Eļan̄n̄e jejjab katōk okarar ilo katak ko ilo gospel in im iien otemjej lo̧o̧ri katak ko, elōn̄ iaad remaron̄ bōk juon bōro edōkāke, eo bwidej eo edōkāke n̄an ine in jetōb.

Mōn̄ā ko ilo jetōb rej menin aikuj n̄an an jetōb eo mour, eļaptata ilo juon laļ eo mej ej etal jān tōmak ilo Anij im jim̧we eo an em̧m̧an im bōd. Ilo tōre in eļap kōjerbal intōrnet letok, elōn̄ ennaan ko me remaron̄ kakkure tōmak an juon armej, jej aikuj kōļapļo̧k ad leļo̧k ad n̄an m̧ool ko an jetōb ñan maroñ kajoorļo̧k ilo tōmak im dāpdeb okar ko ad ilo gospel in.

Jodikdik ro, eļan̄n̄e katak eo eļap an pen, eñin juon waanjoñak ealikkar. Eļan̄n̄e kwojkwoj eo ej iwōj im kwōj text ak wunojdikdik ak mijiin ak kōm̧m̧an jabdewōt men ñan kaarmejete eok make jen am najidik eok ilo jetōb, kwōj kam̧ōjņo̧ik naan in kam̧ool eo am̧ im kōm̧m̧an bwe en pen am̧ en̄jake jetōb. Kwoj kōm̧m̧an am̧ make jorrāān im mōjņo̧ ilo jetōb n̄e kwoj ioon en̄taan āinwōt ajimakeke, mijak, ak kajjirere kake. Menin ej barāinwōt jerbal n̄an rūtto.

Bar juon kauwōtata ñan mour in jetōb ko ad––ej ļap wōt an itok jen menin kapeel ko raan kein im ejab āinwōt ñe––jar kajjeoñ meļeļe ta eo ej waļo̧k ilo gospel ak Kabuñ in. An dik ad lo wāween in ejelōt katak ak ak kamminene ak mōjno ko ippān juon ritōl im ekajejtokjān elōñ wāween ko im kōjeram̧m̧an ko n̄an kajjojo im kurub ko ilo aer ļoor e. Būreejtōn Gordon B. Hinckley ear kwaļo̧k juon kōmļeļe ealikar ņae kajjieon̄ meļeļe ta eo ej waļo̧k ilo juon men edik. Eaar jiroñļo̧k juon jarlepju ilo BYU ikijen ro rej kōnono kōn kien “ro eļap aer metak im illu” ilo juon iien nuuj ekar waļo̧k. “Rekar jeļā wāween ba elōn̄ men ko rekalulu im kōmetak.  … Aaet,” ekar āliktata ba, “Einwōt em̧m̧an im bun̄bun̄ ilo tōre in im ilo jikin in n̄an kōmetak ilo kōnono ilo wāween in.”1 Ilo wāween in, bwe jen lukkuun depdep ilo gospel in jej aikuj jab koļap im jab kōnanaik ro jet ak aolep iien pukōt n̄an meļeļe aolep wāween ko an jerbal in eļap an Anij.

II. Kālōklōk ko: Kea eo an Laļ in im M̧oņ ko nae M̧weie

Jisōs eaar katakin bwe, “im jet re buñut ilo bwiljin kālōklōk ko, im kālōklōk ko rej eddek, im koutamweiki, im e jab jebar leen” (Mark 4:7). Ear kōmleleiki bwe errein rej “ro raar roñjake naan, im inepata ko an lal in im mom an mweiuk ko im mom kake men ko jet, rej deļo̧ñ im koutamweik naan, im ejab jebar leen” (Mark 4:18–19). Aaet eñin ej juon kakkōļļe ñan ad woj aolep roñjake.

Inaaj m̧okta kōnono kōn riab eo ke m̧weie enaaj bōktok mōnōnō. Jekdoon ia jeped ie ilo mour in jetōb––jekdoon jon̄an oktak eo ad––jenaaj aolep jelm̧ae kapo ilo menin. Eļan̄n̄e mwilid im kōnaan ko ad rej obrak kōn wāween in, kōjerbale ak bōke bwe en ad, jej ņa etan arōk. Ebwe ijo kar ba im jeje kake mweiuk im jidik wōt naaj kakopaik tok ijin.2 Ro rej tōmak ilo men eo ņa etan katak kōn mweie rej po im ļōmņak ke riab eo ke m̧weie enaaj bōktok mōnōnō. Ad kabwijer jeram̧m̧an ko im an lukkuun ļap wōnāād ejjab juon kōkkaļļen ad jibadek lañ, im an ejjeļo̧k men kein ejjab kam̧ool am jab kautej lañ. Ke Jisōs ekar jiroñļo̧k rikaļoor eo ear tōmak ke emaroñ bōk mour indeeo eļan̄n̄e ear aji ļo̧k aolep men ewōr ippān ñan ro rijeramōl (lale Mark 10:17–24), E ear jab kwaļo̧k nana eo an mweie ak nana eo ilo mwilin rikaļoor eo kaki mweiuk ko. Āinwōt ad wōj aolep jelā, Jisōs ear nōbar Rijaimria eo emman eo ear bar kōjerbal ejja jāān eo wōt ñan lale eo mōttan me Judas ear karmejete e. Mani ejjab okran aolep nana ak iakwe mani (lale 1 Timote 6:10).

Bok in Mormon ej jiron̄ kōj kōn iien eo ke Kabuñ eo an Anij “eaar jino bōjrak ilo eddōk eo an” (Alma 4:10) kōnke “armej ro ilo kabun̄ eo raar jino  … likūt burueer ioon m̧wiuk ko im ioon men ko rewaan an laļ” (Alma 4:8). Jabdewōt eo eļap m̧weiuk ippān ekauwōtata ilo mour in jetōb ilo tōpar kōn wōt mweiuk im men ko an laļ in.3 Ejjejet ijino in ñan katak eo tok juon an Rilo̧mo̧o̧r.

Kālōklōk eo ekkañ tata im ejjab aikuj bōk jikin gospel eo ilo mour kein ad rej kajoor ko an laļ in me Jisōs eaar ņaetaer “ļōmņak ko im m̧weiuk ko im kam̧ōņōņō ko an mour in” Men kein rellōn̄ n̄an kōllajraki. Jet waanjon̄ok renaaj lukkuun alikkar. (Luke 8:14)

Ilo juon tōre Jisōs ear jiroñ Rikaļoor eo An eļaptata, ba n̄an Piter, “Kwōj itōn latipñōl Eo; bwe kwō jab ļōmnak kōn men ko an Anij, a kōn men ko an armej ran.” (Matu 16:23; bar lale D&C 3:6–7; 58:39). Ļōmņak kōn men ko an armej meļeļe kōmōkaj mokta men ko an laļ in im̧aan jen men ko an Anij ilo m̧akūtkūt ko ad, ilo itoklimo ko ad, im ļōmņak ko ad.

Jej jenliktak ñan men ko “rekam̧ōnōnō ilo mour in” (1)  eļan̄n̄e jej añūrlap, im ekautōmeik anemkwōj in kālet eo eaorōk letok in Anij; (2)  ilo ad apañ kake kapo ko rellōñ, ko rej ubakeļo̧k kōj jen menin aorōk ko an indeeo; im (3)  eļan̄n̄e jej ļōmnak bwe ewōr ad jolet, eo ej kōmōjnoik eddōļo̧k eo ad eaorōk ñan ad maroñ ilo̧k ilo mejān kajjik eo ad ñan indeeo.

Jej anjo̧ kōn “kōjparok… an mour in” ad mijak in jelm̧ae ilju im jekļaj ebōbrae kōj jān ad bōk bun̄tōn ko im kōm̧m̧an jokālet ko, eo ekiil ad wōnm̧aanļo̧k ilo tōmak, lōke ilo Anij im kalimur ko An. Roñoul lalem iiō rōmootļo̧k rikaki in BYU eo aō emman, Hugh  W. Nibley, ear konono kōn kauwōtata eo kōn bo ilo kapo ko an lalin. Kar kajitkini ilo juon iien bwebwenato eļan̄n̄e wāween ko an laļ in im eddo ko ad ñan kwaļo̧k kōn gospel ekōm̧m̧an ad kōņaan pukōt jet wāween ad “ņa iaļen m̧antin laļ in ko ad ilo ta ko jej kōm̧m̧ani ilo Kabun̄.”4

Uwaak eo an: “Eñne lukkuun meļeļe eo an Kabuñ in, ta ejjab ke? Kwōj aikuj m̧ōņōņō in bōk metak ko ijin, kwōj aikuj m̧ōņōņō in jelm̧ae kauwōtata. Ijo in tōmak ej itok ie tok. … kalim̧m̧ur eo ad bwe jen idajon̄jon̄, ej aikuj bwe en pen, ej aikuj bwe jen jab pidodo ekkar ñan mantin mour.”5

Menin eaorōk ilo gospel in kar kakūrmole ilo kāmpōj en an BYU jet allōñ rōmootļo̧k jen juon ritōl eļap an Katlik, Charles J. Chaput, archbishop eo ilo Philadelphia. Konono “kōn kain ñūrbōktak ko an Katlik im LDS rej leto letak ippān doon kaki,” āinwōt “mare im baam̧le, lukkuun aorōk eo an em̧m̧aan im kōrā, lukkuun unleplep eo an mour, im menin aikuj eo an anemkwōj in kabuñ,” eaar ba:

“Ikōnaan bar kalikkar aorōk eo an lukkuun mour kōn ta kōmij tōmak kake. Menin eaikuj bwe en im̧aantata––ejjab baj ñan kōj wōt im baam̧le ko ad ak ilo kabuñ ko ad, ilo kālet ko ad kōn kien, ilo jerbal in bejnej ko ad, ad lale ro rijeram̧ōl, ilo bar juon wāween, ilo men otemjej jej kōm̧m̧ani.”

“Eñin unin an aorōk,” ear wōnmaanļo̧k wōt. “katak jen imminene ko ilo Katlik. Kōm Katlik kōmij tōmak bwe jerbal ko ami ren emman ilo jukjukinped eo. Erom juon jon̄ak em̧m̧an im̧aan jukjukinpād eo im erom m̧ōttan jukjukinpād eo.”6

Naan in kakkōl eo an Rilo̧mo̧o̧r eo nae limo ko ilo laļ in rebōbrae naan ko an Anij ilo mour ko ad im rej kapen ad door menin aorōk ko im̧aan tata—buruwōd bwe en tōt—ilo kien ko an Anij im tōl an ritōl ro ilo Kabuñ eo an An.

Waanjon̄ok ko an Rilo̧mo̧o̧r remaron̄ kōm̧m̧an bwe jen lōmņak kōn būrabōļ ko āinwōt būrabōļ in bwidej. Em̧m̧an eo an juon bwidej ej pedped wōt ioon bōro ko buruwōd wōj kajjojo eo ej bōk ine eo an gospel in. N̄an pojak n̄an katak ko an jetōb, jet bōro raankeke im rejepojak, jet bōro rōkiplia jān jāmminene, im jet bōro rej ioon men ko an laļ in.

III. Wōtļo̧k ioon Bwidej Em̧m̧an im Jebar Leen

Būrabōļ eo kōn rijeor ine eo ej kajōmļo̧k ke kōmļeļe ko an Rilo̧mo̧o̧r eo kōn ine eo me ej “bun̄ut ioon bwidej em̧m̧an, im jebar leen” ilo elōn̄ jon̄ak ko (Matu 13:8). Ekōjkan ad kōpooj kōj make n̄an juon bwidej em̧m̧an im ñan bōk juon jikin kallib em̧m̧an?

Jisōs ear kōmlele bwe “A eo ioon bwidej em̧m̧an, rein ro e mool im em̧m̧an būrueir, im ke em̧ōj aer ron̄jake naan, rej dāpije, im kijenmej ilo aer jebar leen” (Luke 8:15). Epād ippād leen naan in gospel eo . Ej ad wōj pepe ñan kālet ta ko jej kōmōkaji im̧aan im ñan kōm̧m̧ani men ko bwe bwidej ko ad ren em̧m̧an im lōñ leen jikin kallip eo. Jej aikuj pen ilo okrad im oktak tok ñan gospel eo an Jisōs Kraist (lale Kolosse 2:6–7). Jej bōk oktak ko ad jān jar, jān katak jeje ko rekwojarjar, jān jerbal ñan ro jet, im jān bōk kwojkwoj eo iien otemjej bwe Jetōb eo An en pād ippād. Jej aikuj barāinwōt pukot oktak in eo bōro eļap (lale Alma 5:12–14) eo ej bōk jikin kōņaan ko renana im ļōmņak kōn e make ej inepata kōn iakwe eo an Anij im ikdeleel ñan jerbal ñan E im ajri ro Nejin.

Ij kam̧ool kōn m̧ool eo ilo men kein, im ij kam̧ool kōn Rilo̧mo̧o̧r eo ad, Jisōs Kraist, eo katak ko an rej jitōñļo̧k wōt iial eo im kōn Pinmuur eo an ekōm̧m̧an an aolep men pidodo, ilo etan Jisōs Kraist, amen.

Kakeememej ko

  1. Gordon B. Hinckley, “Let Not Your Heart Be Troubled” (Brigham Young University devotional, Oct. 29, 1974), 1; speeches.byu.edu.

  2. Lale, n̄an waanjon̄ok, Dallin H. Oaks, “Materialism,” jepta 5 ilo Pure in Heart (1988), 73–87

  3. Ij m̧uri n̄an Elder Neal A. Maxwell kōn pija in ej kakeememej (lale “These Are Your Days,” Ensign, Oct. 2004, 26).

  4. James P. Bell, ilo “Hugh Nibley, in Black and White,” BYU Today, May 1990, 37.

  5. Hugh Nibley, ilo “Hugh Nibley in Black im White,” 37–38.

  6. Charles J. Chaput, “The Great Charter at 800: Why It Still Matters,” First Things, Jan. 23, 2015, firstthings.com/web-exclusives/2015/01/the-great-charter-at-800; barāinwōt lale Tad Walch, “At BYU, Catholic Archbishop Seeks Friends, Says U.S. Liberty Depends on Moral People,” Deseret News, Jan. 23, 2015, deseretnews.com/article/865620233/At-BYU-Catholic-archbishop-seeks-friends-says-US-liberty-depends-on-moral-people.html. Archbishop Chaput also said that “some of our best Catholic institutions have either lost or greatly softened their religious identity. … Brigham Young is an extraordinary university … because it’s a center of learning enriched by its religious identity. Never lose that” (“The Great Charter at 800”).