2010–2019
Fasin blong Sakem Sin: Wan Joes we I Mekem Man I Glad
Oktoba 2016


Fasin blong Sakem Sin: Wan Joes we I Mekem Man I Glad

Fasin blong sakem sin i posibol, be tu, i wan glad from Sevya blong yumi.

Ol brata mo sista blong mi. Taem mi gat twelef yia, famli blong mi i stap long Yotebori, wan taon long saed solwota long Saot Swiden. Blong talem nomo, hem i homtaon blong gudfala fren blong yumi, Elda Per G. Malm,1 we i bin pasawe long sama ia. Mifala i misin hem. Mifala i talem tangkyu from gud fasin blong hem mo gudfala seves, mo from eksampol blong famli blong hem we i gud tumas. Mo mifala i stap prea se ol rij blesing blong God bae i blong olgeta.

Fifti yia i pas, mifala i go long jos long wan haos. Wan Sandei, fren blong mi, Stefan,2 we i wan dikon nomo long branj ia, i welkamem mi long jos mo i glad tumas. Mitufala i go long wan rum long japel, mo hem i pulumaot wan bigfala faeakraka long poket blong hem, wetem mases. Nao mi wantem soem mi, mi tekem faeakraka ia mo laetem grei rop blong hem. Mi tingting se bae mi kilim faea bifo i faerap. Be taem mi bonem fingga blong mi, mi lego faeakraka i foldaon. Stefan mo mi i fraet mo stap luk rop ia i stap laet i go.

Faeakraka ia i bosta, mo smok i fulumap rum ia wetem japel. Mifala i hariap blong pikimap ol pisis blong faeakraka mo openem ol windo blong mekem smel i ronwe, mo ting se bae i no gat man i luk. Laki, i no gat wan i kasem kil mo i no gat samting i brok.

Taem ol memba oli kam long miting, oli smelem strong smel we i stap. Oli no save mestem. Smel ia i pulumaot tingting blong olgeta long tabu fasin blong miting ia. From se i gat smol namba blong ol Aronik Prishud— mo from krangke tingting blong mi —mi bin pasem sakramen, be mi no bin se mi inaf long kakae sakramen. Taem oli pasem trei long mi, mi no tekem bred o wota. Mi harem i soa tumas. Mi sem, mo mi save se wanem mi mekem, God i no glad long hem.

Afta jos, branj presiden, Frank Lindberg, wan gudfala olfala man wetem grei hea i askem mi blong go long ofis blong hem. Mi sidaon; hem i lukluk mi mo talem se hem i luk se mi no tekem sakramen. Hem i askem se from wanem. Mi ting se hem i save from wanem. Mi ting se evriwan i bin save wanem mi bin mekem. Afta we mi talemaot long hem, hem i askem se mi harem olsem wanem. Wetem krae, mo talem sore long hem mo mi talem se mi save se mi mekem nogud long God.

Presiden Lindberg i openem wan olfala buk blong Doktrin mo Ol Kavenan mo askem mi blong ridim sam laen we hem i makem. Mi ridim skripja ia laod:

“Luk, man we i bin sakem ol sin blong hem, mi fogivim hem, mo mi, Lod, mi nomo tingbaot ol sin ia bakegen.

“Long wei ia bae yufala i save sapos wan man i bin sakem ol sin blong hem—luk, bae hem i talemaot ol sin blong hem, mo bae hem i livim olgeta fogud.”3

Bae mi neva fogetem smael blong lav mo sore blong Presiden Lindberg taem mi lukluk hem afta we mi finis blong rid. Wetem filing, hem i talem long mi se hem i filim se bae i oraet blong mi gohed blong kakae sakramen bakegen. Taem mi aot long ofis blong hem, mi filim wan bigbigfala glad.

Kaen glad ia, i wan we i kam afta yumi sakem sin. Toktok ia, sakem sin, i minim tu, “blong luk wanem afta,” mo i minim “jenis.”4 Long lanwis blong Swiden, toktok ia i omvänd, we i minim nomo “blong tanem raon.”5 Kristin man ia, C. S. Lewis i bin raet abaot nid mo rod blong jenis. Hem i talem se fasin blong sakem sin, i “blong oli putum bak yu long raet rod. Hem i talem: Taem yu ademap namba i rong, bae oli save stretem bakegen: be nomo, sapos yu tanem raon mo gobak kasem taem yu faenem rong ples, mo yu wok stat niu long ples ia, be i no blong gohed nomo.6 Blong jenisim fasin blong yumi mo gobak long “raet rod”, oli pat blong fasin blong sakem sin, be i wan pat nomo. Tru fasin blong sakem sin, i minim blong tanem hat blong yu mo tingting blong yumi i go long God, mo yu lego sin fogud.7 Olsem we Esekiel i eksplenem, blong sakem sin, hem i blong “[tanem tingting blong hem blong i nomo mekem sin, blong mekem ol samting we oli stret mo gud, mo givimbak ol samting, mo folem loa blong givim laef, hem bambae i nomo save ded.]”8

Be yet, hemia i no finis yet. I no tokbaot gud paoa ia we i mekem fasin blong sakem sin i posibol, we i sakrifaes blong pem praes we Sevya i mekem. Tru fasin blong sakem sin, i gat tu, fet long Lod Jisas Kraes, fet se Hem i save jenisim yumi, fet se bae Hem i save fogivim yumi, mo fet se bae Hem i helpem yumi blong stap longwe long moa mistek. Kaen fet olsem, i mekem Atonmen blong Hem i wok insaed long laef blong yumi. Taem yumi “luk wanem afta,” mo “taem raon” wetem help blong Sevya, yumi save filim hop long ol promes blong Hem, mo glad blong fogivnes. Sapos i no Ridima, wanem i kamaot long hop mo glad i go lus, mo fasin blong sakem sin i kam wan smol jenis nating nomo long fasin. Be taem yumi praktisim fet long Hem, yumi tanem yumi long paoa mo tingting blong Hem blong fogivim sin.

Presiden Boyd K. Packer, i konfemem hop long ol promes blong fasin blong sakem sin long Epril 2015, long las jeneral konfrens blong hem. Hem i tokbaot paoa blong Atonmen blong Sevya blong hilim man long toktok ia we mi ting se i bigfala waes we hem i bin kasem ova long haf senturi blong seves olsem aposol. Presiden Peka i talem: “Atonmen i no livim trak i stap, i no gat mak i stap. Wanem we oli stretem, i stret nao. Hem i stap hil nomo, mo wanem we Atonmen i hilim, i hil nomo i stap.”9

Hem i gohed:

“Atonmen, we i save karembak wanwan long yumi, i no livim mak i stap. Hemia i minim se i nomata wanem yumi bin mekem, o weaples yumi bin go, o olsem wanem samting i bin hapen, sapos yumi sakem sin tru, Sevya i promesem se bae Hem i pem praes. Mo taem Hem i pem praes, i finis ia nao. …

“… Atonmen i save wasem klin evri mak, nomata se mak ia i strong, o i stap longtaem, o hamas taem oli ripitim mak ia.”10

Han blong Atonmen blong Sevya i no gat en long longfala saed mo long haefala saed, long yu mo long mi. Be bae Hem i neva fosem yumi blong mekem. Olsem we profet Lihae i eksplenem, afta we Hem i tijim gud yumi we i inaf, “blong save gud mo nogud,”11 nao “yumi fri blong jusum fridom mo laef we i no save finis, tru long bigfala Man blong Givhan, blong evri man, o blong jusum blong kam prisena mo ded, folem fasin blong kam prisena mo paoa blong devel.”12 Long nara toktok, fasin blong sakem sin, hem i wan joes blong mekem.

Yumi save—mo samtaem yumi mekem—ol defren joes. Sam joes, bae yumi no luk se oli ol bigfala rong, be oli stap blokem yumi blong yumi sakem sin wetem tru hat, mo taswe, i stopem yumi long rod blong ril fasin blong sakem sin. Eksampol. Yumi save jusum blong blemem ol narafala man. Taem mi gat twelef yia long Yotebori, mi save blemem Stefan. Hem nao i karem faeakraka mo mases i kam long jos long fas ples. Be blong blemem ol nara man, iven sapos i gat risen, i mekem se yumi faenem eskius from fasin blong yumi. Taem yumi mekem olsem, yumi seftem responsabiliti blong aksen blong yumi i go long nara man. Taem yumi pusum responsabiliti long narawan, yumi daonem nid mo paoa blong yumi tekem aksen. Yumi tanem yumi i kam viktim, be i no man we i gat paoa blong tekem aksen.13

Wan nara joes we i stopem fasin blong sakem sin, i blong mekem mistek i no kam bigwan. Long Yotebori aksiden, i no gat wan i kasem kil, i no gat damej, mo miting i bin gohed. Bae i isi blong talem se i no nid blong sakem sin. Be taem yumi tekem mistek i nating, nomata i no gat nogud risal long hem, i karemaot long yumi, tingting ia blong jenis. Kaen tingting olsem i stopem yumi blong luksave se ol mistek mo sin blong yumi oli gat risal tu long taem we i no save finis.

Wan nara wei i blong tingting se sin blong yumi i no impoten, from se God i lavem yumi, nomata wanem we yumi stap mekem. Hem i givim temtesen blong bilivim wanem se giaman Niho i tijim ol pipol blong Sarahemla: “Se bae Lod i sevem evri kaen man long las dei mo oli no nid blong fraet o seksek. … Mo long en, bae evri man oli mas kasem laef we i no save finis.”14 Be swit tingting ia i rong. God i lavem yumi. Be, wanem we yumi stap mekem, i impoten long Hem mo long yumi. Hem i givim klia toktok long saed blong fasin blong yumi. Yumi singaotem hemia ol komanmen. Glad blong Hem mo laef blong yumi we i no save finis, bae i dipen long fasin blong yumi, wetem tingting blong yumi blong glad blong putum tingting i stap daon blong sakem sin wetem tru hat.15

Antap long hemia, yumi lego ril fasin blong sakem sin taem yumi jusum blong seperetem God long ol komanmen blong Hem. I tru, sapos sakramen i no bin tabu, bae i nating nomo se smel blong faeakraka i pulum tingting blong man long Yotebori sakramen miting ia. Bae yumi mas lukaot gud blong no daonem aksen blong sin taem yumi putumdaon, o sakemaot se God nao i raetem ol komanmen. Ril fasin blong sakem sin i askem tu blong luksave se Sevya i hae, mo blong luksave wok blong Hem i tru long ol lata-dei ia.

Bae yumi no mekem eskius, bae yumi jusum blong sakem sin. Tru long fasin blong sakem sin, gud tingting i save kambak, semmak olsem long parabol blong boe we i bin lus,16 mo yumi tingtingbak long hamas nao aksen blong yumi i impoten. Taem yumi andastanem olsem wanem sin blong yumi i save spolem hapines we i no save finis, bae yumi kam blong sakem sin wetem tru hat, be tu, bae yumi traehad moa blong kam gud moa. Taem yumi fesem temtesen, bae yumi save askem yumiwan, wetem ol toktok blong William Shakespeare:

?Bae mi winim wanem sapos mi winim wanem mi stap lukaotem?

?Wan drim, wan moa taem blong pulum win, wan glad?

?Hu nao i stap pem wan minit blong lafet blong gat wan wik blong harem nogud?

?Hu i salem taem we i no save finis blong kasem wan pleplei?17

Sapos yumi karemaot ae blong yumi long taem we i no save finis blong save gat wan pleiplei, yumi save jusum blong sakem sin. From Atonmen blong Jisas Kraes, yumi gat wan nara janis. Blong tok haed, yumi save jenisim pleiplei we yumi pem long fas ples folem rong advaes, mo kasem bakegen, wan hop blong taem we i no save finis. Olsem we Sevya i stap eksplenem: “From luk, Lod Ridima blong yufala, i bin safa long ded blong bodi; taswe, hem i bin safa long sobodi blong evri man, blong mekem se evri man i save sakem sin mo kam long hem.”18

Jisas Kraes i save fogiv from se Hem i pem praes from sin blong yumi.19

Ridima blong yumi i jusum blong fogiv from bigbigfala sore hat, sore mo lav blong Hem.

Sevya i wanem fogivim yumi. Hemia i wan long ol tabu fasin blong Hem.

Mo olsem Gudfala Man blong Lukaot long Ol Sipsip, Hem i glad taem yumi jusum blong sakem sin.20

Nomata we yumi filim sore tumas from ol aksen blong yumi,21 taem yumi jusum blong sakem sin, wantaem nomo, yumi stap invaetem Sevya long laef blong yumi. Olsem we profet Amulek i tijim: “Yes, mi wantem se yufala i kam fored mo yufala i nomo mekem hat blong yufala i kam strong; from luk, naoia i taem mo dei blong sevem yufala; mo from hemia, sapos yufala i sakem sin mo no mekem hat blong yufala i kam strong, naoia nomo bae bigfala plan blong fasin blong pemaot man i wok long yufala.”22 Yumi save filim bigfala sore from ol aksen blong yumi, mo semtaem, yumi filim glad blong kasem help blong Sevya.

Fasin ia, we yumi save sakem sin, !hem i gudfala nius blong gospel!23 I swipim sem i gowe.24 Glad i fulumap yumi, yumi kam klin aot long sin, mo gat “pis long tingting.”25 Yumi kam fri long ol filing blong lusum hop, mo fri long rop we i fasem yumi. Gudfala laet blong God i fulumap yumi, mo yumi “nomo harem i soa.”26 Fasin blong sakem sin i posibol, be tu, i wan bigfala glad from Sevya blong yumi. Mi tingbaot yet ol filing we i wasem mi long ofis blong branj presiden afta long aksiden blong faeakraka. Mi bin save se Lod i fogivim mi. Ol filing blong sem oli lus, mi nomo harem nogud, mo hat blong mi i nomo hevi.

Ol brata mo sista, taem yumi stap endem konfrens ia, mi invaetem yufala blong filim moa glad insaed long laef blong yufala: glad blong save se Atonmen blong Jisas Kraes i ril; glad long paoa mo tingting blong Sevya, hat blong Hem blong fogiv; mo glad blong jusum blong sakem sin. Bae yumi folem toktok blong Sevya: “taem hae God i sevem yumi, oltaem yumi glad we yumi glad.”27 Bae yumi jusum blong sakem sin, blong lego ol sin fogud, mo tanem hat mo tingting blong yumi i go raon blong folem Sevya blong yumi. Mi testifae se i tru we Hem i stap laef. Mi wan witnes mo plante taem mi kasem bigfala lav mo sore blong Hem. Mi prea se ol blesing blong Atonmen blong Hem we i pemaot yumi bae i blong yumi naoia—mo bakegen mo bakegen mo bakegen long ful laef blong yumi,28 semmak olsem oli bin stap long laef blong mi. Long nem blong Jisas Kraes, amen.

Ol Not

  1. Elda Per Gösta Malm (1948–2016) i bin stap olsem wan Jeneral Atoriti Seventi stat long 2010 i go kasem we hem i ded. Hem i bon long Jönköping, Swiden, be hem mo waef blong hem i mekem hom blong tufala long Yotebori, Swiden. Long toktok blong hem long Oktoba 2010 jeneral konfrens, Elda Malm i toktok tu long wan taem we hem i tingtingbak long Yotebori (luk long “Rest unto Your Souls,” Liahona, Nov. 2010, 101–2).

  2. Nomata Stefan i no tru nem blong fren blong mi, mi talemaot stori blong hem wetem raet blong hem.

  3. Luk long Doctrine and Covenants 58:42–43.

  4. Toktok ia long lanwis Gris, metanoeo i minim “blong luksave wanem i kam afta’ (meta, ‘afta,’ we i minim ‘jenis,’ noeo, ‘blong luksave’; nous, ‘tingting, jea we ol tingting blong yumi oli stap long hem’)” (luk long James Strong, The New Strong’s Expanded Exhaustive Concordance of the Bible [2010], Greek dictionary section, 162).

  5. Translesen blong mi blong toktok ia omvänd. Om oli save transletem olsem “raon, o kambak.” Vänd oli save transletem tu olsem “blong tanem.”

  6. C. S. Lewis, The Great Divorce (1946), 6. Long fas toktok blong buk ia, Lewis i raetem se samfala pipol oli traem blong joenem heven mo hel, be i no blong jusum wan o narawan. Hem i talem se sam long yumi, oli tingting se “divelopmen, o fasin blong stretem yumi, o kam gud moa, bae i tanem nogud samting i kam gud. Bilif ia i wan bigfala rong evriwan. Yumi no stap laef long wan wol we evri rod i kamaot long wan medel sekol mo sapos yumi folem longtaem inaf, bae i kam kolosap moa long medel. …

    “Mi no ting se evriwan we i jusum ol rong rod bae oli go lus evriwan; be blong sevem olgeta, i minim blong putumbak olgeta long raet rod. Rabis samting, oli no save stretem, be hem i save develop i kam gud. Taem i no hilim samting ia. Nogud samting ia, oli mas terterem, smolsmol i go, sapos no, i stap nomo” (5–6).

  7. Luk long Bible Dictionary, “Repentance.”

  8. Esikel 33:14–15.

  9. Testemoni blong Presiden Boyd K. Packer long lidasip miting ia i joen wetem Epril 2015 Jeneral Konfrens, mo oli no pablisim fulwan. Ol toktok ia oli kamaot long ol praevet not blong mi, we mi bin tekem long tetaem ia.

  10. Boyd K. Packer, “The Plan of Happiness,” Liahona, Mei 2015, 28.

  11. 2 Nifae 2:5.

  12. 2 Nifae 2:27.

  13. Luk long 2 Nifae 2:26.

  14. Alma 1:4. Niho mo olgeta we oli bin stap folem hem oli no bin biliv long fasin blong sakem sin (luk long Alma 15:15).

  15. Luk long Russell M. Nelson, “Divine Love,” Liahona, Feb. 2003, 12–17.

  16. Luk long Luk 15:17; luk tu long ol ves 11–24.

  17. William Shakespeare, The Rape of Lucrece, ol laen 211–14.

  18. Luk long Doctrine and Covenants 18:11.

  19. Luk long Aesea 53:5.

  20. Luk long Luk 15:4–7; Doctrine and Covenants 18:10–13.

  21. Tru fasin blong sakem sin i gat “sore olsem hemia blong God” insaed long hem (2 Korin 7:10). Elda M. Russell Ballard i tijim: “Blong olgeta we oli kamaot long stret rod, Sevya i putum wan rod i stap. Be, rod ia, harem nogud i stap long hem. Fasin blong sakem sin i no isi; hem i tekem taem—taem we bae yu harem i soa!” (“Keeping Covenants,” Ensign, Mei 1993, 7). Elda Richard G. Scott i bin tijim tu se: Samtaem, ol step blong fasin blong sakem sin, oli had tumas mo wan i harem nogud tumas long hem” (“Finding Forgiveness,” Ensign, May 1995, 77). Nomata we sore olsem hemia blong God mo harem i soa i stap long fasin blong sakem sin, risal blong hem i glad taem wan i filim se hem i kasem fogivnes from sin.

  22. Alma 34:31; oli ademap italik.

  23. Luk long Bible Dictionary, “Gospels.”

  24. Inos 1:6.

  25. Mosaea 4:3.

  26. Mosaea 27:29.

  27. Aesea 12:3.

  28. Luk long Mosaea 26:29–30. Nomata God i promes blong fogiv, taem yumi minim blong sin mo dipen long sore blong Sevya blong mekem se i isi blong sakem sin, i no wan samting we God i laekem nating (luk long Hibrus 6:4–6; 10:26–27). Elda Richard G. Scott i talem: “Gudfala nius blong eniwan we i wantem blong no fesem risal blong ol pua joes, i we Lod i luk ol wiknes i defren long wei we Hem i stap luk fasin blong no obei. Be Lod i givim woning se fasin blong no obei we wan i no sakem sin from, bae i mekem se panismen i kam; taem Lod i tokbaot wiknes, oltaem, hem i wetem sore” (“Personal Strength through the Atonement of Jesus Christ,” Liahona, Nov. 2013, 83).