Iščite v najboljših knjigah

Nekega jutra sem na lepem rožnem grmu zagledal lačno in dobro prikrito gosenico. Ob pogledu na več poganjkov brez listov je bilo celo slučajnemu opazovalcu očitno, da si je pot med nežnimi listi pregrizla s svojimi grozečimi čeljustmi. Nisem si mogel pomagati, da ne bi pomislil, da obstajajo ljudje, ki so v prispodobi kot ta gosenica; najdemo jih po vsem svetu in nekateri so tako dobro zakrinkani, da jim morda dovolimo v svoje življenje, in preden se zavemo, spodjejo naše duhovne korenine in tiste naših družinskih članov in prijateljev.

Živimo v dneh, ko je lažnih informacij o naših prepričanjih v obilju. V časih, kakršni so ti, je to, če nam svojih duhovnih korenin ne uspe zaščititi in pognati globlje, povabilo, da jih razjejo tisti, ki si prizadevajo uničiti našo vero v Kristusa in njegovo obnovljeno Cerkev. V času Mormonove knjige je Zezrom poskušal uničiti vero vernikov.

Njegova dejanja in besede so bile »nasprotnikova past, ki jo je pripravil, da bi /…/ ljudi ujel, da bi si jih podvrgel, da bi [jih] obdal s svojimi verigami« (Al 12:6). Te iste pasti obstajajo danes in če nismo duhovno pozorni in ne zgradimo trdnega temelja na Odkupitelju (gl. Helaman 5:12), nas Satan lahko zveže s svojimi verigami in previdno odpelje na prepovedane poti, o katerih govori Mormonova knjiga. (gl. 1 Ne 8:28).

Apostol Pavel je v svojem času razglasil svarilo, ki je primerno za današnji čas: »Vem, /…/ iz vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s svojimi krivimi nauki potegnili učence za sabo.« (Apd 20:29–30)

Njegovo svarilo in svarila naših apostolov in prerokov nas opominjajo, da moramo narediti vse, kar lahko, da se duhovno okrepimo pred besedami nasprotovanja in prevare. Ko obiskujem cerkvene oddelke in kole me spodbudi, kar vidim, slišim in občutim, ko se sveti pozitivno in zvesto odzivajo na nauke Odrešenika in njegovih služabnikov.

Povečanje prisotnosti ob nedeljah je le en primer, kako se člani duhovno krepijo s poslušnostjo preroškim povabilom. Nadaljnja krepitev je razvidna iz rasti tempeljskega dela in dela na družinski zgodovini, ko družine zbirajo svoje prednike preko tempeljskih uredb. Naše duhovne korenine poženejo globlje, ko iskrene osebne in družinske molitve postanejo branik naše vere, ko se vsak dan pokesamo, iščemo družabništvo Svetega Duha in se učimo o Odrešeniku in njegovih lastnostih ter si prizadevamo postati kakor on (gl. 3 Ne 27:27).

Odrešenik Jezus Kristus je Luč sveta in nas kliče, naj mu sledimo. Vedno se moramo ozirati k njemu in še posebej, kadar nastopijo temne in nevihtne noči, ko se vihar dvoma in negotovosti prikrade kot valeča se megla. Če se bo zdelo, da z »[druge] strani vodne reke«, kjer stoji ogromna in prostorna zgradba (1 Ne 8:26), s prsti kažejo na vas zasmehujoče, poniževalno in z namigovanjem, vas prosim, da se nemudoma obrnete stran, tako da vas ne bodo pretkano in zvijačno prepričali, da bi se odvrnili od resnice in njenih blagoslovov.

Vseeno samo to ne bo dovolj v teh dneh, ko se o sprevrženih stvareh govori, piše in se jih upodablja. Starešina Robert D. Hales nas je učil, da »razen če v celoti živite po evangeliju – živite z ‘vsem srcem, odločnostjo, umom in močjo’ – ne morete ustvarjati dovolj duhovne svetlobe, da bi odrinili temo« (»Out of Darkness into His Marvelous Light«, Liahona, jul. 2002, 78). Seveda, naša želja, da bi sledili Kristusu, ki je Luč sveta (gl. Jn 8:12), pomeni, da moramo udejanjati njegove nauke. Če udejanjamo Božjo besedo, bomo duhovno okrepljeni, utrjeni in varni.

Več ko je svetlobe v življenju, manj je senc. Vseeno smo tudi v obilju luči izpostavljeni ljudem in komentarjem, ki izkrivljajo naša prepričanja in preizkušajo našo vero. Apostol Jakob je zapisal, da »preizkušenost [naše] vere ustvarja stanovitnost« (Jak 1:3 1:3). S tem vpogledom je starešina Neal A. Maxwell učil, da »potrpežljiv učenec /…/ ne bo presenečen niti izgubljen, ko Cerkev narobe predstavljajo« (»Patience« [Brigham Young University devotional, 27. nov.  1979], speeches.byu.edu).

Porajajo se vprašanja glede cerkvene zgodovine in prepričanj. Kam se obrnemo, da najdemo pravilne odgovore, zahteva veliko previdnost. Ničesar ne pridobimo, če raziskujemo poglede in mnenja slabše poučenih ali razočaranih. Najboljši nasvet je dal apostol Jakob: »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga« (Jak 1:5 1:5).

Preden Boga prosimo, moramo pazljivo preučevati, ker imamo svetopisemsko naročilo, da naj besede modrosti iščemo v najboljših knjigah; naj si pridobimo znanje, in sicer s preučevanjem in tudi z vero (NaZ 88:118). Obstaja veliko obilje takšnih knjig, ki so jih napisali iz nebes navdihnjeni cerkveni voditelji in priznani, zanesljivi in verodostojni učenjaki cerkvene zgodovine in nauka. Nič od tega pa ne presega veličine razodete Božje besede v standardnih svetih spisih. Iz tistih tankih listov, bogatih z duhovnimi vpogledi, spoznavamo resnico po Svetem Duhu in tako rastemo v svetlobi.

Predsednik Thomas S. Monson nas je rotil »naj Mormonovo knjigo v duhu molitve vsak dan preučujmo in o njej premišljujmo« (»Moč Mormonove knjige«,, apr. 2017).

Pred več leti, ko sem služil kot predsednik fidžijskega misijona Suva, se je več misijonarjem zgodilo nekaj, kar je v njih utrdilo moč Mormonove knjige za spreobrnjenje. Nekega vročega in soparnega dne sta dva starešini prišla na dom v majhnem naselju v Labasi.

Po trkanju je vrata odprl postaran moški, ki je prisluhnil pričevanju misijonarjev, da Mormonova knjiga izpričuje resnico. Dala sta mu izvod in ga povabila, naj bere in moli, da bo tako kot onadva vedel, da je Božja beseda. Njegov odgovor je bil kratek: »Jutri grem spet ribarit. Ko bom na morju, bom bral in ko se vrnem, me lahko spet obiščeta.«

Ko ga ni bilo, so potekale menjave in nekaj tednov kasneje je ribiča prišel obiskat drug par starešin. Do takrat je prebral celo Mormonovo knjigo, dobil potrditev, da izpričuje resnico, in je želel izvedeti več.

Ta moški se je spreobrnil zaradi Svetega Duha, ki je pričeval o resničnosti dragocenih besed na vsaki strani dogodkov in nauka, ki so ga učili dolgo nazaj in je bil v Mormonovi knjigi ohranjen za naš čas. Ta isti blagoslov je na voljo vsakemu od nas.

Dom je idealen kraj, kjer družine lahko preučujejo in se pogovarjajo o dragocenih vpogledih v svete spise, o besedah prerokov in imajo dostop do cerkvenega gradiva na LDS.org. Tam boste našli obilje informacij o evangelijskih temah, kot na primer poročila o prvem videnju. Ko preučujemo iz najboljših knjig se zavarujemo pred grozečimi čeljustmi, ki bi rade spodjedle naše duhovne korenine.

Ob vseh naših molitvah, preučevanju in premišljevanju lahko še vedno ostane nekaj neodgovorjenih vprašanj, vendar ne smemo dovoliti, da bi to pogasilo plamen vere, ki tli v nas. Taka vprašanja so vabilo, da krepimo svojo vero in ne bi smela podžigati bežnega trenutka varljivega dvoma. Samo bistvo religije je, da nimamo gotovih odgovorov na vsako vprašanje, ker je to eden od namenov vere. V tem pogledu nas je starešina Jeffrey R. Holland učil: »Ko pridejo taki trenutki in se porodijo vprašanja, katerih rešitev ne pride takoj, (»Gospod, verujem!«, 183. spomladanska generalna konferenca, maj 2013)se trdno držite tistega, kar že veste in ostanite trdni, dokler ne dobite dodatnega znanja.« (»Gospod, verujem««,, apr. 2013).

Okrog sebe vidimo radost tako številnih, ki ostajajo trdni zaradi stalnega hranjenja svojih duhovnih korenin. Njihova vera in poslušnost sta dovolj veliki, da jim dajeta veliko upanja v Odrešenika in iz tega izvira velika sreča. Ne trdijo, da vedo vse, vendar so plačali ceno, da vedo dovolj, da imajo mir in da potrpežljivo živijo, ko si prizadevajo, da bi vedeli več. Z vrstico za vrstico je njihova vera utrjena v Kristusu in ostajajo trdni kot sodržavljani svetih.

Da bi vsak od nas živel tako, da grozeče čeljusti prikritih gosenic ne bodo, ne zdaj ne kdajkoli, našle prostora v našem življenju, tako da bomo ostali »prav do konca stanovitni v veri v Kristusa« (Al 27:27). V imenu Jezusa Kristusa, amen.