Načrt in razglas
Razglas o družini je Gospodov ponovni poudarek evangelijskih resnic, ki jih potrebujemo, da nas bodo podpirale skozi trenutne izzive, s katerimi se soočajo družine.
Kot je razvidno v razglasu o družini, so člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni blagoslovljeni z edinstvenim naukom in različnimi načini gledanja na svet. Udeležujemo se številnih posvetnih dejavnostih in v njih celo blestimo, toda pri nekaterih zadevah sodelovanje opustimo, saj si prizadevamo slediti naukom Jezusa Kristusa in njegovih apostolov, starodavnih in sodobnih.
I.
V neki priliki je Jezus opisal tiste, ki »[poslušajo] besedo«, vendar postanejo »[nerodovitni]«, ko besedo »zadušijo« s »[posvetno skrbjo in zapeljivostjo] bogastva« (Mt 13:22). Kasneje je Jezus Petra okaral, ker ni mislil »na to, kar je Božje, ampak kar je človeško«, in izjavil: »Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje?« (Mt 16:23, 26) V svojih zadnjih naukih je svojim apostolom rekel: »Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, /…/ vas svet sovraži« (Jn 15:19; gl. tudi Jn 17:14, 16).
Podobno pa zapisi Jezusovih prvotnih apostolov pogosto uporabljajo podobo »sveta«, da predstavijo nasprotje evangelijskim naukom. Apostol Pavel je učil: »Nikar se ne prilagajajte temu svetu.« (Rim 12:2) »Kajti modrost tega sveta je pri Bogu norost« (1 Kor 3:19). In »glejte,« je posvaril, »da vas kdo ne ujame /…/ po človeškem izročilu in po prvinah tega sveta, ne pa po Kristusu« (Kol 2:8). Apostol Jakob je učil, da »je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga. Kdor hoče biti prijatelj sveta, postane Božji sovražnik« (Jak 4:4).
Mormonova knjiga pogosto uporablja to podobo nasprotovanja »sveta«. Nefi je prerokoval o končnem uničenju »[tistih], ki so [zgrajeni], da bi [postali slavni] v očeh sveta, in [tistih], ki iščejo /…/ reči sveta« (1 Ne 22:23; gl. tudi 2 Ne 9:30). Alma je obsodil tiste, ki so naduti zaradi bogastva in puhlosti sveta (Al 31:27). Stanovalci »[ogromne in prostorne zgradbe]«, ki jih je Lehi videl, so »zasmehovali ter [kazali] s prstom zaničevanja« (1 Ne 8:26–27, 33). Nefi je v videnju, v katerem so mu bile te sanje razložene, spoznal, da sta to zasmehovanje in nasprotovanje prišla od »zemeljske množice, /…/ [sveta] in le-tega modrosti; /…/ [ponosa sveta]« (1 Ne 11:34–36).
Kaj pomenijo svarila in zapovedi v svetih spisih, naj ne bomo »od sveta« oziroma sodobna zapoved, naj svet opustimo? (NaZ 53:2). Predsednik Thomas S. je te nauke povzel: »V svetu, ki se je tako oddaljil od tega, kar je duhovno, moramo biti čuječi. Nujno je, da zavrnemo vse, kar se ne sklada z našimi merili, zaradi česar bi se sčasoma morali odreči temu, kar si najbolj želimo - večno življenje v Božjem kraljestvu.«1
Bog je to zemljo ustvaril po svojem načrtu, da bi svojim duhovnim otrokom priskrbel kraj, kjer bodo izkusili zemeljsko življenje kot potrebni korak k slavam, ki jih želi za vse svoje otroke. Medtem ko obstajajo različna kraljestva in slave, je glavna želja nebeškega Očeta za njegove otroke to, kar je predsednik Monson imenoval »večno življenje v Božjem kraljestvu«, ki je povzdignjenje v družinah. To je več kot odrešitev. Predsednik Russell M. Nelson nas je opomnil, da je »po večnem Božjem načrtu /…/ odrešitev osebna zadeva, povzdignjenje pa družinska«2.
Obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa in navdihnjeni razglas o družini, o katerem bom govoril kasneje, sta osnovna nauka, ki na zemlji vodita pripravo za povzdignjenje. Prav kakor moramo mi živeti po zakonih zakonske zveze in drugih običajih propadajočega sveta, morajo tisti, ki si prizadevajo za povzdignjenje, sprejeti osebne odločitve v družinskem življenju glede na Gospodov način, kadar se to razlikuje od načina sveta.
V tem zemeljskem življenju se ne spominjamo, kaj je bilo pred našim rojstvom, sedaj pa se soočamo z nasprotovanjem. Duhovno rastemo in zorimo takrat, ko se odločimo, da bomo v zaporedju pravih odločitev spolnjevali Božje zapovedi. Te vključujejo potrebne zaveze in uredbe ter kesanje, ko so naše odločitve napačne. Nasprotno pa, če nam primanjkuje vere v Božji načrt in smo neposlušni oziroma se namerno vzdržimo potrebnih dejanj, to rast in zorenje zapravimo. Mormonova knjiga uči: »To življenje je čas, da se ljudje pripravijo, da se bodo srečali z Bogom« (Al 34:32).
II.
Sveti iz poslednjih dni, ki razumejo Božji načrt odrešitve, imajo edinstven pogled na svet, ki jim pomaga videti razlog za Božje zapovedi, nespremenljivo naravo njegovih potrebnih uredb in osnovno vlogo Odrešenika, Jezusa Kristusa. Odrešenikova odkupna daritev nas reši smrti in nas, če se pokesamo, reši greha. Zaradi tega pogleda na svet imajo sveti iz poslednjih dni svojevrstne prioritete in navade in so blagoslovljeni z močjo, da prestanejo razočaranja in bolečine zemeljskega življenja.
Neizogibno pa dejanja tistih, ki poskušajo slediti Gospodovemu načrtu sreče, lahko povzročijo nesporazum ali celo spor z družinskimi člani ali prijatelji, ki ne verjamejo tem načelom. Takšni konflikti vedno obstajajo. Vsak rod, ki si je prizadeval slediti Božjemu načrtu, je imel izzive. V starodavnih časih je prerok Izaija dal moč Izraelcem, ki jih je imenoval »vi, ki poznate pravičnost, /…/ ki [nosite] v svojem srcu mojo postavo,« in izjavil, »ne bojte se očitkov ljudi, niti se ne bojte njihovega zmerjanja« (Iz 51:7; gl. tudi 2 Ne 8:7). Toda ne glede na razlog spora s tistimi, ki ne razumejo ali ne verjamejo v Božji načrt, je tistim, ki ga razumejo in verjamejo, vedno zapovedano, naj se namesto za način sveta, odločijo za Gospodov način.
III.
Evangelijski načrt, ki bi mu morale slediti vse družine, naj se pripravijo na večno življenje in povzdignjenje, je opisan v cerkvenem razglasu iz leta 1995, »Družina: Razglas svetu«3. Njegove izjave so vsekakor očitno drugačne od nekaterih trenutnih zakonov, navad in zagovornikov sveta, v katerem živimo. V današnjih dneh so najbolj očitne razlike skupno življenje brez poroke, poroke istospolnih in vzgajanje otrok, vpletenih v takšne zveze. Tisti, ki ne verjamejo v povzdignjenje oziroma si za to ne prizadevajo, in ki jih načini sveta najbolj prepričajo, ta razglas o družini obravnavajo kot le neko izjavo, ki bi jo morali spremeniti. Nasprotno pa sveti iz poslednjih dni potrjujejo, da razglas o družini opredeli družinske zveze, v katerih lahko pride do najpomembnejšega dela našega večnega razvoja.
Priča smo hitremu in vse pogostejšemu javnemu sprejemanju skupnega življenja brez poroke in istospolnih porok. Ustrezna medijska podpora, izobrazba in celo poklicne zahteve predstavljajo težke izzive za svete iz poslednjih dni. Poskušati moramo uravnovesiti tekmujoče zahteve življenja po evangelijski postavi v osebnem življenju in naukih, celo takrat, ko si prizadevamo, da bi izkazali ljubezen do vseh.4 Pri tem, toda tega se nam ni treba bati, se bomo včasih soočili s tem, kar je Izaija imenoval »[očitki] ljudi«.
Spreobrnjeni sveti iz poslednjih dni verjamejo, da je nauk v razglasu o družini, ki je bil objavljen pred skoraj četrt stoletja in je sedaj preveden v številne jezike, Gospodov ponovni poudarek evangelijskih resnic, ki jih potrebujemo, da nas bodo podpirale skozi trenutne izzive, s katerimi se družine soočajo. Dva primera sta istospolna zakonska zveza in zunajzakonska skupnost. Le osemnajst let po razglasu o družini je Vrhovno sodišče Združenih držav odobrilo istospolno zakonsko zvezo in s tem povzročilo padec zakonske zveze, ki je bila na tisoče let omejena na moškega in žensko. Šokantni odstotek otrok v Združenih državah, rojenih materam, ki niso poročene z njihovimi očeti, je zrasel bolj postopno: 5 odstotkov leta 1960,5 32 odstotkov leta 1995,6 in sedaj 40 odstotkov.7
IV.
Razglas o družini se začne z izjavo, »da je zakonsko zvezo med možem in ženo posvetil Bog in da je družina osrednji del Stvarnikovega načrta za večno usodo njegovih otrok«. Prav tako zatrjuje, da je »spol /…/ bistvena lastnost posameznikove predzemeljske, zemeljske in večne istovetnosti ter namena«. Nadalje izjavlja, da je »Bog zapovedal, da sveto zmožnost ustvarjanja življenja lahko uporabljata le moški in ženska, ki sta zakonito poročena kot mož in žena«.
Razglas potrjuje neprekinjeno dolžnost moža in žene, da se množita in napolnita zemljo, in o njuni resni odgovornosti, da ljubita in skrbita drug za drugega in za svoje otroke: »Otroci imajo pravico, da se rodijo znotraj zakonskih vezi in da jih vzgajata oče in mati, ki v celoti zvesto spoštujeta zakonske obljube.« Resno svari pred zlorabo zakonca ali otrok, in zatrjuje, da bomo »srečo v družinskem življenju /…/ najverjetneje dosegli, če bo le-to temeljilo na naukih Gospoda Jezusa Kristusa«. Naposled je to klic k oglaševanju uradnih »[ukrepov], ki so bili zasnovani, da ohranjajo in krepijo družino kot osnovno enoto družbe.«
Leta 1995 je predsednik Cerkve in drugih štirinajst Gospodovih apostolov dalo te pomembne doktrinarne izjave. Kot eden od le sedmih še živih tedanjih apostolov, se čutim dolžnega povedati, kaj je vodilo k razglasu o družini, kot informacijo za vse, ki ga upoštevajo.
Vodstvo Cerkve je navdih, s katerim so prepoznali potrebo po razglasu o družini, prejelo pred triindvajsetimi leti. Bil je presenečenje za vse, ki so mislili, da doktrinarne resnice o zakonski zvezi in družini dobro razumejo brez ponovne objave.8 Vendar smo potrditev čutili in šli na delo. Člani zbora dvanajstih apostolov smo ugotavljali teme in jih obravnavali skoraj eno leto. Predlagali, pregledali in popravili smo jezik. V duhu molitve smo Gospoda nenehno prosili za navdih glede tega, kaj naj povemo in kako naj to povemo. Učili smo se vrstico za vrstico, nasvet za nasvetom, kot je obljubil Gospod (NaZ 98:12).
Med tem razodevajočim postopkom smo Prvemu predsedstvu, ki nadzoruje in razglaša cerkvena prepričanja in nauke, predstavili besedilo. Potem ko je Predsedstvo naredilo dodatne spremembe, je razglas o družini razglasil predsednik Cerkve, Gordon B. Hinckley. Na sestanku žensk, 23. septembra 1995, je razglas predstavil s temi besedami: »Pri tolikih izkrivljenih dejstvih, ki so obravnavana kot resnica, pri tolikih prevarah glede meril in vrednot, pri tolikih čarobnostih in zapeljevanjih, ki počasi omadežujejo svet, smo začutili, da moramo posvariti in opozoriti.«9
Pričujem, da je razglas o družini izjava o večni resnici, Gospodova volja za njegove otroke, ki iščejo večno življenje. Je osnova cerkvenega nauka in prakse zadnjih dvaindvajsetih let in tako se bo nadaljevalo v prihodnosti. Sprejmite ga kot takšnega, učite ga, po njem živite in boste blagoslovljeni.
Pred štiridesetimi leti je predsednik Ezra Taft Benson učil, da »ima vsak rod svoje preizkušnje in svojo možnost, da vstane in se dokaže«10. Verjamem, da bo naš odnos do razglasa o družini in njegova uporaba eden od tistih preizkušenj za ta rod. Molim za vse svete iz poslednjih dni, da bodo trdno stali v tej preizkušnji.
Zaključujem z nauki predsednika Gordona B. Hinckleyja, ki jih je izgovoril dve leti po tem, ko je bil razglas o družini oznanjen. Rekel je: »Vidim čudovito prihodnost v zelo negotovem svetu. Če se bomo držali naših vrednot, če bomo gradili na naši dediščini, če bomo hodili v poslušnosti pred Gospodom, če bomo preprosto živeli po evangeliju, bomo blagoslovljeni na sijajen in čudovit način. Na nas se bo gledalo kot na posebne ljudi, ki so našli ključ do posebne sreče.«11
Pričujem o resnici in večni pomembnosti razglasa o družini, ki je bil njegovim apostolom razodet po Gospodu Jezusu Kristusu za povzdignjenje Božjih otrok (gl. NaZ 131:1–4), v imenu Jezusa Kristusa, amen.