Potovanje se nadaljuje!

Pred sto sedemdesetimi leti se je Brigham Young prvič ozrl po dolini Slanega jezera in izjavil: »To je pravi kraj!«¹ Kraj je poznal, ker mu ga je razodel Bog.

Do leta 1869 je več kot sedemdeset tisoč svetih opravilo podobno potovanje. Navzlic številnim razlikam med njimi glede jezika, kulture in narodnosti jim je bilo skupno pričevanje o Očetu, Sinu in Svetem Duhu, obnova evangelija Jezusa Kristusa in želja, da bi zgradili Sion – kraj miru, sreče in lepote v pripravi na drugi Odrešenikov prihod.

Slika

Jane Manning James

Med tistimi prvimi svetimi, ki so prišli v Utah, je bila Jane Manning James – hči osvobojenega sužnja, spreobrnjenka v obnovljeni Cerkvi in najizjemnejša Kristusova učenka, ki se je soočala s težkimi izzivi. Sestra James je ostala zvesta sveta iz poslednjih dni do svoje smrti leta 1908.

Pisala je: »Prav tukaj bi rada rekla, da je moja vera v evangelij Jezusa Kristusa, kot ga uči Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, prav tako močna danes, ne, če je mogoče, še močnejša, kot je bila tisti dan, ko sem se krstila. Plačujem desetino in darovanja, spolnjujem besedo modrosti, hodim zgodaj spat in zgodaj vstajam, po svojih šibkih močeh poskušam biti dober zgled vsem.«²

Sestra James je kot tako veliko drugih svetih iz poslednjih dni ne samo gradila Sion s krvjo, potom in solzami, temveč tudi iskala Gospodove blagoslove z življenjem po evangelijskih načelih, kot je najbolje zmogla, ko je vztrajala v veri v Jezusa Kristusa – velikega zdravitelja vseh, ki ga iskreno iščejo.

Prvi sveti niso bili popolni, vendar so položili temelje, na katerih mi gradimo družine in družbo, ki ima rada zapovedi in jih spolnjuje, kar je poudarjeno v različnih novinarskih člankih po svetu, zaradi naše predanosti Jezusu Kristusu in prostovoljnih prizadevanj, da bi pomagali bližnjim in tistim daleč stran.³

Predsednik Eyring, ali lahko poleg vašega poklona povem, da sem tudi sam hvaležen za na deset tisoče angelov v rumenih majicah, ki služijo v Teksasu, v Mehiki in drugih krajih.

Globoko sem prepričan, da bomo, če bomo izgubili vez s tistimi, ki so šli pred nami, vključno s pionirskimi predniki, izgubili zelo dragocen zaklad. V preteklosti sem govoril o »Veri na vsakem koraku« in s tem bom nadaljeval tudi v prihodnje, ker vem, da mora odraščajoči rod imeti enako vero v Gospoda Jezusa Kristusa in obnovljeni evangelij⁴, kot so jo imeli prvi sveti.

Med tistimi zvestimi pionirji, ki so vlekli cize, vodili vozove in pešačili v Utah, so bili tudi moji predniki. Tudi oni so, tako kot sestra Jane Manning James, na poti imeli globoko vero v vsakega svojih korakov.

Njihovi dnevniki so polni opisov težav, lakote in bolezni in tudi pričevanj o njihovi veri v Boga in obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa.

Imeli so malo posvetnih dobrin, vendar so se radostili v obilju blagoslovov bratstva in sestrstva, ki so ga našli v Cerkvi Jezusa Kristusa. Ko so lahko, so bodrili potrte, bolne pa blagoslavljali z medsebojnim služenjem in z Božjim duhovništvom.

Sestre v dolini Cache v Utahu so svetim pomagale, da so v duhu Društva za pomoč, »delovale enotno pri pomoči ljudem v stiski«⁵. Moja prababica Margaret McNeil Ballard je štirideset let služila ob možu Henryju, ko je kot škof predsedoval drugemu oddelku Logan. Od tega je bila trideset let oddelčna predsednica Društva za pomoč. V svoj dom je sprejela revne, bolne in ovdovele ter sirote in celo oblačila mrtve v njihove čiste tempeljske obleke.

Čeprav je prav in pomembno, da se spominjamo zgodovinskega mormonskega pionirskega potovanja v devetnajstem stoletju, si moramo zapomniti, da se »življenjsko potovanje nadaljuje!« za vsakega od nas, ko dokazujemo svojo »vero na vsakem koraku«.

Slika

Člani so se zbrali v lokalnih občestvih

Novi spreobrnjenci se nič več ne zbirajo v pionirskih naselbinah v zahodnih Združenih državah. Pač pa se zbirajo v krajevnih občestvih, kjer sveti častijo nebeškega Očeta v imenu Jezusa Kristusa. Pri več kot 30.000 občestvih, ustanovljenih po vsem svetu, se vsi zbirajo v svoj Sion. Kot je zapisano v svetih spisih: Kajti to je Sion – čisti v srcu.⁶

Ko hodimo skozi življenje, se nas preizkusi, če bomo izpolnjevali vse, kar nam je Gospod zapovedal⁷.

Veliko nas je na čudovitem potovanju odkritij – ki vodijo do osebne izpolnitve in duhovnega razsvetljenja. Nekateri od nas pa so na potovanju, ki vodi v žalost, greh, trpljenje in obup.

S tega vidika se prosim vprašajte: Kaj je vaš končni cilj? Kam vas vodijo vaši koraki? In ali vas vaše potovanje vodi do mnogoterosti blagoslovov, ki jih je obljubil Odrešenik?⁸

Potovanje nazaj k nebeškemu Očetu je najpomembnejše potovanje našega življenja in se nadaljuje vsak dan, vsak teden, vsak mesec in vsako leto, ko poglabljamo svojo vero vanj in v njegovega ljubljenega Sina, Jezusa Kristusa.

Paziti moramo, kam nas v življenju vodijo naši koraki. Biti moramo pozorni in upoštevati nasvet, ki ga je dal Jezus svojim učencem, ko je odgovarjal na ta vprašanja: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta.

Jezus jim je odgovoril: »Glejte, da vas kdo [moški in jaz dodajam ženska] ne zavede!«⁹

Danes ponavljam prejšnji nasvet cerkvenih voditeljev.

• Bratje in sestre, ohranjajte Kristusov nauk čist in naj vas ne zavedejo tisti, ki se v nauk vmešavajo. Evangelij Očeta in Sina je bil obnovljen po Josephu Smithu, preroku tega zadnjega razdobja.

• Ne poslušajte tistih, ki niso bili posvečeni in/ali oddeljeni v cerkveni poklic niti priznani s splošnim soglasjem članov Cerkve.¹⁰

• Bodite pozorni na organizacije, skupine ali posameznike, ki trdijo, da imajo svete odgovore na doktrinarna vprašanja, ki jih današnji apostoli in preroki nimajo ali ne razumejo.

• Ne poslušajte tistih, ki vas zavajajo s shemami, kako obogateti. Naši člani so izgubili veliko preveč denarja, zato bodite previdni.

Ponekod preveč naših ljudi gleda mimo znamenja in išče skrito znanje v dragih in vprašljivih praksah, da bi dobili zdravje in podporo.

Uradna Cerkvena izjava, izdana pred enim letom, pravi: »Člane Cerkve rotimo, naj bodo previdni glede sodelovanja v katerikoli skupini, ki obljublja – v zameno za denar – čudežno ozdravljenje ali trdi, da ima posebne metode za pritegnitev moči za zdravljenje, zunaj okvira pravilno oddeljenih bratov z duhovništvom.¹¹

Cerkveni priročnik Handbook svetuje: »Člani ne bi smeli uporabljati medicinskih ali zdravstvenih praks, ki so etično ali pravno vprašljive. Krajevni voditelji naj članom, ki imajo zdravstvene težave, svetujejo, naj se posvetujejo z usposobljenimi zdravstvenimi strokovnjaki, ki imajo dovoljenje v državah, v katerih delajo.«¹²

Bratje in sestre, bodite modri in zavedajte se, da so take prakse lahko čustveno mikavne, vendar se lahko nazadnje izkaže, da so duhovno in telesno škodljive.

Za naše pionirske prednike sta bili neodvisnost in samostojnost bistveni, vendar jim je bil občutek za skupnost prav tako pomemben. Sodelovali so in drug drugemu pomagali premagovati telesne in čustvene izzive svojega časa. Za moške je bil tu duhovniški zbor, za ženske pa je poskrbelo Društvo za pomoč. To se v našem času ni spremenilo.

Društvo za pomoč in duhovniški zbori poskrbijo za duhovno in posvetno dobrobit naših članov.

Ostanite na evangelijski poti, tako da imate »vero na vsakem koraku«, da se boste lahko varno vrnili v navzočnost nebeškega Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa. Gospod je naš dragoceni Odrešenik. On je Odkupitelj sveta. Spoštovati moramo njegovo sveto ime in ga na noben način zlorabljati ter si vedno prizadevati spolnjevati njegove zapovedi. Če bomo to delali, nas bo blagoslovil in nas varno vodil nazaj domov.

Vsakogar, ki me posluša, vabim, naj pozdravi in sprejme vsakogar, ki je danes na poti, ne glede na to, kje na svojem potovanju trenutno je.

Prosim, zapomnite si, da ni večjega blagoslova, ki bi ga lahko kdo ponudil, kot je sporočilo o obnovi, ki nam, če ga sprejmemo in po njem živimo, obljublja večno radost in mir – in sicer večno življenje. Svojo energijo, moč in pričevanja uporabimo za pomoč misijonarjem, da bodo našli, učili in krščevali Božje otroke, da jih bo moč evangelijskega nauka lahko vodila v vsakdanjem življenju.

Božje otroke moramo sprejeti sočutno in odpraviti vse predsodke, vključno z rasizmom, seksizmom in nacionalizmom. Naj se govori, da resnično verjamemo, da so blagoslovi obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa za vsakega Božjega otroka.

Pričujem, da se »potovanje nadaljuje« in vabim vas, da ostanete na evangelijski poti, ko še naprej vztrajate tako, da pomagate vsem Božjim otrokom z ljubeznijo in sočutjem, da bomo združeni očistili svoja srca in roke, da bomo prejeli »mnogotere blagoslove«, ki čakajo vse, ki resnično ljubijo Gospoda, za kar molim v imenu Jezusa Kristusa, amen.