Tudi vi odpuščajte, kakor Kristus odpušča vam

»Prvi dan tedna so šle žene navsezgodaj h grobu. S seboj so nesle dišave, ki so jih pripravile.

Kamen so našle odvaljen od groba

in stopile so noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle.

Ko so bile zaradi tega zbegane, sta nenadoma stopila k njim dva moža v sijočih oblačilih.

Prestrašile so se in povesile obraz k tlom. Ona dva pa sta jim rekla: 'Kaj iščete živega med mrtvimi?

Ni ga tukaj, temveč je bil obujen.'«¹

Jutri, na velikonočno nedeljo, se bomo na poseben način spomnili, kaj je Jezus Kristus naredil za nas: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«² Navsezadnje bomo vstali, kot je on, da bomo živeli za vekomaj.

Če sprejmemo priložnost in odgovornost kesanja, zaradi čudeža svete odkupne daritve Jezusa Kristusa lahko prejmemo tudi dar odpuščanja za grehe in napake. In ko prejmemo potrebne uredbe, spolnjujemo zaveze in smo poslušni zapovedim, lahko prejmemo večno življenje in povzdignjenje.

Danes bi se rad osredotočil na odpuščanje, bistveni in dragoceni dar, ki nam ga je podaril Odrešenik in Odkupitelj, Jezus Kristus.

Neke decembrske noči leta 1982 naju je z ženo Terry doma v Pocatellu v Idahu zbudil telefon. Ko sem se oglasil na telefon, sem zaslišal samo ihtenje. Končno je sestra s težavo rekla: »Tommy je mrtev.«

Dvajsetletni pijani voznik, ki je vozil več kot 135 kilometrov na uro, je v predmestju Denverja v Koloradu lahkomiselno prevozil rdečo luč. Silovito je trčil v avto, ki ga je vozil moj najmlajši brat Tommy, in z ženo Joano sta bila na mestu mrtva. Po božični zabavi sta se vračala domov k hčerkici.

Z ženo sva takoj odletela v Denver in šla v mrtvašnico. S starši in sorojenci smo se zbrali in objokovali izgubo ljubljenih Tommyja in Joane. Izgubili smo ju zaradi nespametnega kriminalnega dejanja. V srcih smo bili strti in v meni je začela naraščati jeza do mladega prestopnika.

Tommy je delal kot odvetnik na Ministrstvu za pravosodje Združenih držav in je bil na poti, da v prihodnjih letih postane goreč zagovornik za zaščito indijanskega ozemlja in naravnih virov.

Potem ko je minilo nekaj časa, so na sojenju mladeniča spoznali odgovornega za povzročitev smrti v prometni nesreči. Moja starša in najstarejša sestra Katy so se v svoji bridkosti in žalosti udeležili sojenja. Tam sta bila tudi starša pijanega voznika in po končanem sojenju sta obsedela na klopi in jokala. Moja starša in sestra, ki so sedeli blizu, so skušali obvladovati svoja čustva. Čez nekaj trenutkov so vstali in šli do voznikovih staršev ter jima izrekli besede tolažbe in odpuščanja. Moža sta si segla v roke, ženske so se držale za roke; občutili so veliko žalost in jokali ter priznavali, da obe družini neizmerno trpita. Mama, oče in Katy so nas s svojo tiho močjo in pogumom vodili in naši družini pokazali, kaj je odpuščanje.

Zaradi tistega ponujenega odpuščanja v tistih trenutkih sem se v srcu omehčal in odprla se je pot zdravljenju. Sčasoma sem se naučil, kako imeti odpuščajoče srce. Le s pomočjo Kneza miru mi je bilo boleče breme odvzeto. V srcu bom vedno pogrešal Tommyja in Joano, vendar mi odpuščanje zdaj omogoča, da se ju spominjam z neomajno radostjo. Vem, da bomo kot družina spet skupaj.

Ne pravim, naj dopuščamo nezakonito obnašanje. Dobro se zavedamo, da morajo biti posamezniki odgovorni za svoja kriminalna dejanja in prekrške. Vendar tudi vemo, da moramo kot Božji sinovi in hčere slediti naukom Jezusa Kristusa. Odpuščati moramo celo, ko se zdi, da drugi niso upravičeni do našega odpuščanja.

Odrešenik je učil:

»Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil.

Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«³

Vsi lahko prejmemo neizrekljiv mir in družabništvo z Odrešenikom, ko se naučimo velikodušno odpuščati tistim, ki so se pregrešili zoper nas. To družabništvo v naše življenje prinese Odrešenikovo moč na značilen in nepozaben način.

Apostol Pavel je svetoval:

»Kot Božji izvoljenci /…/ si torej oblecite čim globlje usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost.

Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu. /…/ Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.«⁴

Gospod sam je izjavil:

Zatorej vam pravim, da bi morali drug drugemu odpustiti, kajti ta, ki svojemu bratu ne odpusti prestopkov, je pred Gospodom obsojen, kajti v njem ostaja večji greh.

Jaz, Gospod, bom odpustil, komur bom odpustil, od vas pa se zahteva, da odpustite vsem ljudem.⁵

Nauki našega Odrešenika in Odkupitelja, Jezusa Kristusa, so jasni; grešnik mora biti pripravljen odpuščati drugim, če upa, da bo prejel odpuščanje.⁶

Bratje in sestre, ali so v naših življenjih ljudje, ki so nas prizadeli? Ali gojimo občutke zamere in jeze, ki se zdijo popolnoma upravičeni? Ali dopuščamo ponosu, da nam preprečuje, da bi odpustili in pustili za sabo? Vse vabim, da popolnoma odpustimo in dopustimo, da se zdravljenje prične od znotraj. In čeprav odpuščanje ne bo prišlo danes, vedite, da bo, če ga želimo in si zanj prizadevamo, prišlo – prav kot je po bratovi smrti meni.

Prosim, pomnite tudi, da bistven del odpuščanja vključuje odpuščanje sebi.

Temu, ki se grehov pokesa, je odpuščeno in Gospod se jih nič več ne spominja.⁷

Ta dan za vse nas prosim, da se bomo vzora Jezusa Kristusa spominjali in mu sledili. Na križu na Golgoti je izustil naslednje besede: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.«⁸

Če imamo odpuščajočega duha in se po njem ravnamo kot moji starši in najstarejša sestra, lahko uresničimo Odrešenikovo obljubo: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši.«⁹

Pričujem, da bo ta mir, če bomo sledili naukom Jezusa Kristusa in njegovemu vzoru, tako da odpuščamo drugim, prišel v naše življenje. Obljubljam, da nas bo Odrešenik krepil, ko bomo odpuščali, njegova moč in radost pa bosta pritekala v naše življenje.

Grob je prazen. Kristus živi. Poznam ga. Rad ga imam. Hvaležen sem za njegovo milost, ki je krepilna moč, ki zadostuje, da ozdravi vse. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.