Krotki in ponižni v srcu

V Novi zavezi se poučimo o bogatem mladeniču, ki je Jezusa vprašal: »Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?«² Odrešenik ga je najprej opomnil, naj spolnjuje zapovedi. Učitelj je nato mladeniču postavil dodatno zahtevo, prirejeno njegovim posebnim potrebam in okoliščinam.

»Jezus mu je rekel: ‘Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!’

Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.«³

Odgovor bogatega mladeniča primerjajte z Amulekovo izkušnjo, kakor je opisana v Mormonovi knjigi. Amulek je bil delaven in uspešen človek z veliko sorodstva in prijatelji.⁴ Opisal se je kot človek, ki je bil večkrat poklican, a ni hotel slišati; človek, ki je vedel za Božje stvari, a ni hotel vedeti.⁵ Amuleka, ki je bil v osnovi dober človek, so, podobno kot pri bogatem mladeniču, opisanem v Novi zavezi, premotile posvetne skrbi.

Čeprav je Amulek že prej postal trdosrčen, je ubogal glas angela, sprejel preroka Alma v svoj dom in mu nudil hrano. Med Almovim obiskom se je duhovno prebudil in bil poklican, naj oznanja evangelij. Amulek se je potem odrekel »vsemu svojemu zlatu in srebru in svojim dragocenostim /.../ zavoljo Božje besede, [in zavrnili so ga] tisti, ki so bili nekoč njegovi prijatelji, in tudi oče in sorodstvo«⁶.

Kaj menite, da pojasni razliko med odzivoma bogatega mladeniča in Amuleka?

Med nevarnim vojnim obdobjem, opisanim v Mormonovi knjigi, je med Moronijem, poveljnikom nefijske vojske, in Pahoranom, glavnim sodnikom in deželnim upraviteljem, prišlo do izmenjave pisem. Moroni, čigar vojska je trpela zaradi nezadostne podpore vlade, je Pahoranu pisal »na način obsodbe«⁷ in njega ter njegove sovoditelje obtožil brezbrižnosti, lenobe, malomarnosti in celo, da so izdajalci.⁸

Pahoran bi Moroniju zlahka zameril njegove netočne očitke, vendar ni. Odgovoril je sočutno in opisal upor zoper vlado, o katerem Moroni ni vedel nič. Potem pa je Pahoran izjavil:

»Glej, povem ti, Moroni, da se ne radostim nad tvojimi velikimi stiskami, da, té mojo dušo žalostijo. /.../

V svojem pismu si me grajal, a ni pomembno; nisem jezen, pač pa se radostim zavoljo veličine tvojega srca.«⁹

Kaj menite, da pojasni Pahoranov premišljen odgovor na Moronijeve obtožbe?

Predsednik Russell M. Nelson je na generalni konferenci pred šestimi meseci opisal svoj odziv na povabilo predsednika Thomasa S. Monsona, naj preučujemo, razmišljamo in udejanjamo resnice, ki jih vsebuje Mormonova knjiga. Rekel je: »Poskušam slediti njegovemu nasvetu. Med drugim sem pripravil sezname, kaj Mormonova knjiga je, kaj trdi, kaj izpodbija, kaj izpolnjuje, kaj razjasnjuje in kaj razodeva. Gledati na Mormonovo knjigo s tega vidika, je bila pronicljiva in navdihujoča izkušnja! To priporočam vsakemu od vas.«¹⁰

To, kako pomembna je v njegovem življenju prošnja predsednika Monsona, je poudaril tudi predsednik Henry B. Eyring. Dejal je:

»Mormonovo knjigo vsak dan berem več kot petdeset let. Zato bi morda upravičeno mislil, da so bile besede predsednika Monsona za nekoga drugega. Vendar sem, kot veliko vas, čutil, da me prerokova spodbuda in njegova obljuba vabita, naj si bolj prizadevam. /.../

Veseli rezultat zame, in za veliko vas, je bil, kar je prerok obljubil.«¹¹

Kaj menite, da pojasni takojšen in iskren odziv teh dveh voditeljev Gospodove Cerkve na povabilo predsednika Monsona?

Ne pravim, da duhovno močne odzive Amuleka, Pahorana, predsednika Nelsona in predsednika Eyringa lahko pojasnimo zgolj z eno Kristusovo lastnostjo. Zagotovo je veliko medsebojno povezanih lastnosti in izkušenj vodilo do duhovne zrelosti, ki se odraža v življenju teh štirih plemenitih služabnikov. Toda Odrešenik in njegovi apostoli so poudarili bistveno lastnost, ki jo moramo vsi bolje razumeti in jo skušati vpeljati v svoje življenje.

Prosim bodite pozorni, s katero lastnostjo se je Gospod opisal v naslednjem verzu: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam.«¹²

Poučna je Odrešenikova odločitev, da med vsemi lastnostmi in krepostmi, ki bi jih nemara lahko izbral, poudarja krotkost.

Podoben vzorec je razviden iz razodetja, ki ga je prerok Joseph Smith prejel leta 1829. Gospod je izjavil, naj se učimo od njega in poslušamo njegove besede; hodimo naj v krotkosti njegovega Duha in imeli bomo mir v njem.¹³

Krotkost je opredeljujoča Odkupiteljeva lastnost, odlikujejo pa jo pravična odzivnost, voljna predanost in veliko samoobvladovanje. Ta lastnost nam pomaga celoviteje razumeti odzive Amuleka, Pahorana, predsednika Nelsona in predsednika Eyringa.

Na primer, predsednik Nelson in predsednik Eyring sta se pravično in naglo odzvala na spodbudo predsednika Monsona, naj beremo in preučujemo Mormonovo knjigo. Čeprav sta oba služila na pomembnih in vidnih cerkvenih položajih in sta že desetletja poglobljeno preučevala svete spise, v svojem odzivu nista pokazala nobenega obotavljanja ali občutka samovšečnosti.

Amulek se je voljno podredil Božji volji, sprejel poziv, naj oznanja evangelij, in za seboj pustil ugodne razmere in prijateljske odnose. Pahoran pa je bil blagoslovljen z uvidom in velikim samoobvladovanjem, da je deloval, namesto da bi se odzval, ko je Moroniju pojasnil izzive, ki so nastajali zaradi upora proti vladi.

Kristusovo lastnost krotkosti v tem sodobnem svetu pogosto napačno razumemo. Krotkost je močna, ne šibka; dejavna, ne pasivna; pogumna, ne plaha; obvladana, ne čezmerna; skromna, ne samopoveličevalna in prijazna, ne nesramna. Krotkega človeka se ne da zlahka razdražiti, ni prevzeten ali gospodovalen in brez težav priznava dosežke drugih.

Medtem ko ponižnost običajno pomeni odvisnost od Boga in nenehno potrebo po njegovem vodstvu in podpori, je razpoznavna značilnost krotkostipredvsem duhovna dovzetnost za učenje, ki prihaja tako od Svetega Duha kot od ljudi, ki se nemara zdijo manj sposobni, manj izkušeni ali manj izobraženi, ki morda ne zasedajo pomembnih položajev ali za katere se drugače zdi, da nimajo veliko prispevati. Spomnite se, kako je Naamán, poveljnik arámske kraljeve vojske, premagal svoj ponos in krotko sprejel nasvet svojih služabnikov, naj uboga preroka Elizeja in se sedemkrat umije v reki Jordan.¹⁴ Krotkost je osnovna zaščita pred naduto slepoto, ki pogosto izhaja iz ugleda, položaja, moči, bogastva in laskanja.

Krotkost je lastnost, ki se je razvila v želji, pravičnem udejanjanju svobodne volje in v nenehnem prizadevanju, da bi prejeli odpuščanje grehov.¹⁵ Je tudi duhovni dar, za katerega si lahko ustrezno prizadevamo.¹⁶ Vendar bi si morali zapomniti namene, za katere je takšen blagoslov dan, in sicer v korist in služenje Božjih otrok.¹⁷

Ko pridemo k Odrešeniku in mu sledimo, si vedno bolj in postopoma povečujemo možnost, da mu postanemo bolj podobni. Duh nas okrepi z discipliniranim samoobvladovanjem in spokojnim ter mirnim vedenjem. Krotkost je torej to, kar postanemo kot Učiteljevi učenci, in ne zgolj nekaj, kar delamo.

»Mojzes se je izobrazil v vsej egipčanski modrosti in bil silen v besedah in dejanjih.«¹⁸ Bil pa je »zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje«¹⁹. Njegovo znanje in sposobnosti bi lahko povzročile, da bi bil nadut. Namesto tega pa sta lastnost in duhovni dar krotkosti, s katero je bil blagoslovljen, zmanjšali prevzetnost v njegovem življenju in ga poveličali kot orodje za dosego Božjih namenov.

Najveličastnejše in najpomembnejše vzore krotkosti najdemo v življenju Odrešenika samega.

Veliki Odkupitelj, ki »se je spustil pod vse«²⁰ in trpel, krvavel in umrl, da bi »nas očistil vse krivičnosti,«²¹ je učencem nežno umilprašne noge²². Takšna krotkost je značilna lastnost Gospoda kot služabnika in voditelja.

Jezus nudi najvišji vzor pravične odzivnosti in voljne podrejenosti, ko je trpel strašen smrtni boj v Getsemaniju.

»Ko je prišel na tisti kraj, jim je rekel: ‘Molíte, da ne pridete v skušnjavo!’ /.../

Padel je na kolena in molil:

‘Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.’«²³

Odrešenikova krotkost v tej za večnost ključni in mučni izkušnji vsem nam prikaže pomembnost, da damo prednost Božji modrosti pred svojo.

Doslednost Gospodove voljne podrejenosti in velikega samoobvladovanja je za nas tako spoštovanja vredna kot tudi poučna. Ko je oborožena skupina tempeljskih stražnikov in rimskih vojakov prispela v Getsemani, da bi prijeli in priprli Jezusa, je Peter potegnil svoj meč in služabniku vélikega duhovnika odsekal desno uho.²⁴ Odrešenik se je potem dotaknil služabnikovega ušesa in ga ozdravil.²⁵ Prosim, bodite pozorni na to, da je pomagal in blagoslovil morebitnega ječarja in pri tem uporabil isto nebeško moč, s katero bi lahko preprečil svoje priprtje in križanje.

Razmislite tudi, kako so Učitelja pred Pilatom obtožili in obsodili na križanje.²⁶ Jezus je, ko so ga izdali, izjavil: »Ali misliš, da ne morem prositi svojega Očeta in bi mi takoj dal na voljo več kot dvanajst legij angelov?«²⁷ Pa vendar je paradoksalno, da so »večnega Sodnika tako živih kot mrtvih«²⁸ obsodili pred začasnim političnim izbrancem. »Toda [Jezus mu ni] odgovoril niti na eno besedo, tako da se je upravitelj zelo čudil.«²⁹ Odrešenikova krotkost je razvidna iz njegovega discipliniranega odziva, močnega obvladovanja in nepripravljenosti, da bi svojo neskončno moč uporabil za osebno korist.

Mormon krotkost opredeli kot temelj, na katerem se razvijejo vse duhovne zmožnosti in darovi.

»Če zatorej človek veruje, mora upati; kajti brez vere ni upanja.

In spet, glejte, povem vam, da ne more verovati in upati, če ni krotak in ponižen v srcu.

Če temu ni tako, sta njegova vera in upanje zaman, kajti Bog drugega ne sprejme kakor krotkega in ponižnega v srcu; in če je človek v srcu krotak in ponižen in z močjo Svetega Duha izpove, da Jezus je Kristus, mora biti dobrotljiv; kajti če ni dobrotljiv, ni nič; zatorej mora biti dobrotljiv.«³⁰

Odrešenik je izjavil: »Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali.«³¹ Krotkost je bistveni vidik božanske narave in v življenju jo lahko prejmemo in razvijemo zaradi in preko Odrešenikove odkupne daritve.

Pričujem, da je Jezus Kristus naš vstali in živi Odkupitelj. In obljubljam, da nas bo, če bomo hodili v krotkosti njegovega Duha, vodil, ščitil in krepil. O teh resnicah in obljubah neomajno pričujem v svetem imenu Gospoda Jezusa Kristusa, amen.