Preroki govorijo z močjo Svetega Duha

Moji dragi bratje in sestre, kjer koli že ste, rad bi se vam iskreno in iz vsega srca zahvalil za vaš včerajšnji glas podpore. Čeprav čutim, da nisem dovolj dober govornik in da sem počasnega govora kot Mojzes, me tolažijo besede, ki mu jih je rekel Gospod:

»Kdo je dal človeku usta? Kdo naredi človeka, da je nem ali gluh, da vidi ali da je slep? Mar nisem to jaz, Gospod?

Zdaj pa pojdi; s tvojimi usti bom in te bom učil, kaj moraš govoriti.« (2Mz 4:11–12; gl. tudi v. 10)

V uteho sta mi tudi ljubezen in podpora moje ljube žene. Zame in za mojo družino je ona vzor dobrote, ljubezni in popolne predanosti Gospodu. Ljubim jo z vsem srcem in sem ji hvaležen za pozitivni vpliv, ki ga ima na nas.

Bratje in sestre, pričujem vam, da je predsednik Russell M. Nelson Božji prerok na zemlji. Nisem še videl človeka, ki bi bil bolj prijazen in ljubeč od njega. Čeprav sem čutil, da sem za ta sveti poklic tako neustrezen, sem, ko mi je to odgovornost poveril, ob njegovih besedah in blagem pogledu njegovih oči začutil, da me objema Odrešenikova ljubezen. Hvala, predsednik Nelson! Podpiram vas in vas imam rad.

Bratje in sestre, mar ni to blagoslov, da imamo v teh poslednjih dneh, v katerih živimo, na zemlji preroke, vidce in razodevalce, ki si prizadevajo spoznati Gospodovo voljo in ji slediti? V tolažbo nam je, ker vemo, da navzlic izzivom, s katerimi se soočamo v življenju, na svetu nismo sami. To, da imamo preroke, je znamenje ljubezni Boga do njegovih otrok. Njegovemu ljudstvu razodevajo obljube in pravo naravo Boga in Jezusa Kristusa. To sem spoznal iz lastnih izkušenj.

Z ženo sva pred osemnajstimi leti prejela telefonski klic predsednika Jamesa E. Fausta, takrat drugega svetovalca v Prvem predsedstvu. Mene je poklical za predsednika misijona na Portugalskem, njo za mojo družabnico. Rekel nama je, da imava pred začetkom misijona samo šest tednov. Čeprav sva se počutila nepripravljeno in nezadostno, sva poklic sprejela. Tistikrat naju je najbolj skrbelo, kako bova dobila vizume, ki so bili potrebni za služenje v tisti državi, ker sva glede na pretekle izkušnje vedela, da celoten postopek traja od šest do osem mesecev.

Predsednik Faust me je nato vprašal, ali imava vero, da bo Gospod napravil čudež in da bova težavo z vizumi lahko razrešila hitreje. Najin odgovor je bil glasni »da« in sva takoj začela s pripravami. Pripravila sva dokumente, potrebne za vizume, vzela najine tri majhne otroke in smo odšli na veleposlaništvo, kolikor hitro smo lahko. Tam naju je sprejela zelo prijazna gospa. Po pregledu dokumentacije in ko se je seznanila s tem, kaj bova na Portugalskem počela, se je obrnila k nama in naju vprašala: »Ali boste res pomagali ljudem v moji deželi?« Odločno sva odgovorila »da« in pojasnila, da bova predstavljala Jezusa Kristusa ter pričevala o njem in o njegovem božanskem poslanstvu v svetu. Tja sva se vrnila štiri tedne kasneje, prejela vizume in na misijonarskem področju pristala v šestih tednih, kakor naju je prosil Gospodov prerok.

Bratje in sestre, z vsem srcem pričujem, da preroki govorijo z močjo Svetega Duha. Pričujejo o Kristusu in njegovem božanskem poslanstvu na zemlji. Predstavljajo Gospodovo voljo in srce in so ga poklicani predstavljati in nas učiti, kaj moramo delati, zato da se bomo vrnili živet v navzočnost Boga in njegovega Sina Jezusa Kristusa. Ko udejanjamo vero in sledimo njihovim naukom, smo blagoslovljeni. Če jim sledimo, so naša življenja bolj srečna in manj zapletena, težave in probleme lažje prenašamo in okrog sebe ustvarimo duhovni oklep, ki nas v naših dneh varuje pred sovražnikovimi napadi.

Na to veliko noč resno pričujem, da Jezus Kristus živi in da svojo Cerkev na zemlji vodi po svojih prerokih, vidcih in razodevalcih. Pričujem, da je on Odrešenik in Odkupitelj sveta in da smo preko njega lahko rešen in povzdignjeni v navzočnost našega ljubega Boga. Ljubim ga, obožujem ga. Rad bi mu sledil in izpolnjeval njegovo voljo ter postal bolj kot on. Vse to ponižno rečem v svetem imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa, amen.