“Eļan̄n̄e Kom̧ij Yokwe Eō, Kom̧ Naaj Kōjparok Kien Ko Aō”


Robert D. Hales
Kōjerbal anemkwoj eo ad n̄an pokake meļeļe in kālet n̄an “kōmmōne men ko rejimwe [im kwon] tarinae men ko renana.”

Ro jeiū im jatū, jān aoelep katak ko jej katak jān mour eo an Rilo̧mo̧o̧r eo, ejjeļo̧k ealikkarļo̧k im kajoorļo̧k jān katak eo kōn pokake.

Waanjon̄ak eo an Rilo̧mo̧o̧r

Ilo Ko̧o̧njeļ eo ilo Lan̄ ilo mour eo m̧okta, Lucifer eaar jum̧ae karōk eo an Jemedwōj Ilan̄. Ro me raar ļoor Lucifer eaar jem̧ļo̧k eddōkļo̧k indeeo eo aer—kanooj mejmejkaruo wōn eo kwoj ļoore!

Innām Jisōs eaar kwaļo̧k kallim̧ur eo An n̄an pokake ke Eaar jiron̄ Jemen bwe ankilaan Jemen Ilan̄ ej aikuj kōm̧m̧an, im aiboojoj eo aikuj an Jemed Ilan̄ indeeo.1 Ilo aolepān jerbal in kwaļo̧k eo An, eaar en̄taan kōn jerawiwi ko bōtaab kar leļo̧k n̄an [er] jab ron̄jaki.2 Ilo m̧ool, “e [Ear katak] im pokake kōn men ko Ear en̄taan kaki.”3

Kōnke ad Rilo̧mo̧o̧r eaar pokake, Eaar pinmuur kōn jerawiwi ko ad, kapidodoik jerkakpeje eo ad im kōpooj iaļ eo n̄an kōj n̄an bar ro̧o̧l n̄an Jemedwōj Ilan̄, eo eaar jeļā jenaaj kar kōm̧m̧ani bōd ko ilo ad kar katak pokake ilo mour wabanban in. N̄e jej pokake, jej bōk en̄taan eo An, bwe “jej tōmak bwe kōn Pinmuur eo an Jisōs Kraist, aolep armej remaron̄ bōk lo̧mo̧o̧r, kōn pokake kien ko, kain̄i ko im kien ko kar litok ilo gospel eo.”4

Jisōs eaar katakin kōj n̄an pokake ilo juon kajin eo eļamwaan me epidodo n̄an meļeļe: Eļan̄n̄e kom̧ij yokwe eō, kōjparok kien ko aō.”5 im “Itok, ļoor eō.”6

N̄e jej peptaij, jej “bōk [iood] etan Kraist,” im deļo̧n̄e “bujen eo ippān Anij bwe [jenaaj] pokake n̄an jem̧ļo̧kin mour ko [ad].”7 Kajjojo Jabōt jej kōkāāl bujen peptaij eo kōn bōk m̧ōttan kwojkwoj eo im kam̧ool bwe jej m̧ōņōņō in kōjparok kien ko. Jej pukōt jeorļo̧k bōd kōn jabdewōt ļōmņak, en̄jake ko, ak m̧akūtkūt ko me rejjab jokkun wōt juon ippān ankilaan Jemedwōj Ilan̄. Ilo ad ukweļo̧k kōn oktakļo̧k jān jab pokake im kōn jino bar pokake, jej kwaļo̧k ad iakwe n̄an E, je kwaļo̧k ad iakwe n̄an E.

Jekjek ko an Pokake

N̄e jej mour kōn ko̧jpeļ eo, jej eddōkļo̧k ilo ad meļeļe kōn pokake. Emaron̄ wōr iien ko kapo kōj n̄an kōjerbal ta eo ij ņa etan “pokake māletlet an armej,” eo im jej jab pokake n̄an kowaan kakien an Anij ilo ad lōke māletlet eo ad ak ikdeelel ko ad ak em̧ool bun̄bun̄. Kōnke menin emakijkij ad kōm̧m̧ane jen ekanooj lōn̄, riab in pokake in ej kōm̧akunļo̧k jon̄an ko an Anij ilo m̧anit eo ad im ilo kien ko.

Emaron̄ wōr iien ko membōr ro remaron̄ bōk kuņaad ilo “kālet kien ko jej pokaki,” ba ke jej iakwe Anij im kauiej Anij ilo ad bōk im kālet ewi wōt kien ko An im katak ko—im katak ko im kapilōk an rikanaan ro An—renaajj lukkuun ļoori.

Jet rej kālet n̄an ta eo rej pokake kōnke rejjab maron̄ meļeļe aolep un ko n̄an juon kien, āinwōt ajri ro rejjab iien otemjej meļeļe un ko kōn kapilōk im ruuļ ko an jinier im jemeer. Bōtaab jej iien otemjej jeļā un eo jej ļoor rikanaan ro, bwe en̄in ej Kabun̄ eo an Jisōs Kraist, im ej Rilo̧mo̧o̧r eo me ej tōl rikanaan ro An ilo aolep tōre in bōk eddo ko.

Ilo ad meļeļe pokake em̧wilaļ, jej kile aorōk in jerbal eo an anemkwoj. Ke Jisōs eaar pād ilo Jikin Kallib Gethsemane, Eaar jar jilu alen jar n̄an Jemen ilo Lan̄, “O Jema, eļan̄n̄e e maron̄e en ilo̧k kab in jān Eō; a en jab ankil Aō, ak ankil Am̧”8 Anij eban kar bōk jān anemkwoj eo an Rilo̧mo̧o̧r, aaet Eaar jouj ilo an kar jilkinļo̧k juon enjeļ n̄an kōkajoorļo̧k Nejin Jitōnbōro.

Rilo̧mo̧o̧r eaar bar ioon juon mālijjon̄ ioon Golgotha, ijo Emaron̄ kar kūr ioon jarlepju enjeļ ro n̄an bōk laļļo̧k E jān debwāāl eo, bōtaab Eaar kōm̧m̧ane kālet eo An make n̄an niknik ilo pokake n̄an jem̧ļo̧kin im kadedeļo̧k en̄taan in pinmuur eo An, men̄e eaar meļeļe in eļapļo̧k en̄taan em̧ool mej.

Ekekke eo an pokake ilo jetōb ej “pokake eo an Rilo̧mo̧o̧r.” Ej ellowetak jān iakwe em̧ool n̄an Jemedwōj Ilan̄ im Nejin. N̄e jej m̧ōņōņō in pokake, āinwōt an kar ad Rilo̧mo̧o̧r kōm̧m̧ane, jej kaorōk naan ko an Jemedwōj Ilan̄: “E in Nejū jitōnbōro ippa, Ij m̧ōņōņō kake.”9 Im jej reim̧aanļo̧k n̄an ron̄jake, ilo ad deļo̧n̄eļo̧k im̧aan mejān Jemedwōj Ilan̄, “Em̧m̧an am̧ kōm̧m̧an kwō karijera em̧m̧an im tiljek: … deļo̧n̄ … ilo lan̄lōn̄ an am̧ irooj.”10

Kōjerbal anemkwoj eo ad n̄an pokake meļeļe in kālet n̄an “kōmmōne men ko rejimwe [im kwon] tarinae men ko renana.”11 Kipel ej menin aikuj im ej bōktok lōke, m̧ōņōņō indeeo, im juon en̄jake in kakūrm̧ool n̄an kōj im, kōn waanjon̄ak, n̄an ro ipeļaakid; im iien otemjej ekoba juon kallim̧ur em̧wilaļ an juon make n̄an rejatake ritōl ro an priesthood im ļoor katak ko aer im kapilōk.

Kaje ko

Ilo kālet eļan̄n̄e jenaaj pokake, ej iien otemjej jipan̄ n̄an kememej kaje ko jān kālet ko ad. Lucifer im ro rikaļooran raar ke meļeļe kaje ko kōn kālet n̄an jab ļoor karōk eo an Jemedwōj Ilan̄? Eļan̄n̄e āindein, etke raar kōm̧m̧ane juon kālet enana? Jemaron̄ kajjitikin kōj make juon ejja kajjitōk eo wōt: etke jabdewōt iaad eaar kālet n̄an jab pokake n̄e jej jeļā kaje ko indeeo an jerawiwi? Jeje ko rekwojarjar ej letok juon uwaak: un eo Cain im jet iaan ajri ro nejin Adam im Eve raar kālet n̄an jab pokake ej kōnke raar iakwe Satan eļapļo̧k jān Anij.”12

Iakwe eo ad n̄an Rilo̧mo̧o̧r ej kii eo n̄an pokake eo āinwōt an Kraist. Ilo ad kajieon̄ n̄an pokake ilo laļ in rainin, jej kwaļo̧k iakwe eo ad im kautiej eo n̄an aolep ajri ro nejin Jemed Ilan̄. Jekdoon ak epen n̄an iakwe rōt in n̄an jet bwe ren ļoor kakien ko an Anij, eo eaar letok n̄an em̧m̧an eo ad! N̄an waanjon̄ak, kallim̧ur eo me jej aikuj jab uroor ak kōm̧m̧an jabdewōt ainwōt in”13 ej loe ilo kakien eo ilo jetōb me ej kōjparok aolep ajri ro nejin Anij, em̧ool ro rejjan̄in ļotak. Elōn̄ en̄jake ko jān bwebwenato rej kwaļo̧k bwe n̄e jej kowaan kien in, būrom̧ōj ko reļļap rej waļo̧k. Aaet elōn̄ rej tōmak em̧m̧an n̄an kōjem̧ļo̧k mour an juon ajri ejjan̄in ļotak n̄an un ko an kāleti ak jokane.

N̄an kapolel jab pokake ejjab ukōt kien ilo jetōb ak kaje ko an bōtaab ej tōlļo̧k n̄an pok, likjab in melele, jōbwābwe ilo iaļ ko rekuwaimejet, jōbwābwe, im liājļōļ. Āinwōt rikaļoor ro an Kraist, ewōr juon ad eddo ekwojarjar n̄an dāpij kakien ko im kien ko An im bujen ko me jej bōk iood make.

Ilo Tijemba 1831, jet iaan ritōl ro kar kūr ioer n̄an jipan̄ kaenōm̧m̧an en̄jake ko renana me raar waļo̧k n̄an Kabun̄ in. Kōn rikanaan Joseph Smith, Irooj eaar tōl er ilo juon iaļ eo ejej uwaan, em̧ool ekailbōkbōk:

Irooj eaar jiron̄ Rikwojarjar ro n̄an kōtarpok rikejdet ro aer im kūr rikejdet ro aer n̄an ioon Rikwojarjar jim̧or ilo lobwilej im ilo ittiņo.

Eaar ba n̄an kōm̧m̧an bwe rikejdet ro aer ren bōktok un ko aer rekajoor ņae E.

Eaar ba bwe ejjeļo̧k kein tariņae me ej ejaak ņae renaaj anjo

Im eļan̄n̄e jabdewōt em̧m̧aan kōļap ainikier ņae er enaaj kar kapokpok ilo iien eo An make.

Kōn menin, rej aikuj kōjparok kein ko An; rej m̧ool im tiljek.”14

Katak ko loi ilo Jeje Ko Rekwojarjar

Jeje ko rekwojarjar rej obrak kōn waanjon̄ak ko an rikanaan ro me raar katak katak ko an pokake jān en̄jake ko aer make.

Joseph Smith eaar katak kaje ko kōn ron̄jake kōņaan ko an rijippan̄, eo m̧ōttan im rijeje Martin Harris. N̄an uwaake kajjitōk eo an Martin, Joseph eaar kajjitōk ippān Irooj kōn mālim n̄an leļo̧k alen ko 116 im̧aan an Bok in Mormon bwe Martin en maron̄ kwaļo̧k n̄an baam̧le eo an, bōtaab Irooj eaar jiron̄ Joseph jaab. Martin eaar akweļap ippān Joseph n̄an kajjitōk bar ippān Irooj. Ālkin kajjitō eo kein kajilu an Joseph Irooj eaar leļo̧k mālim n̄an ļalem wōt armej ro n̄an etale ukook eo. “Ilo juon bujen eļap Martin eaar kallim̧ur n̄an ļoor koņ in. Keaar jikrōkļo̧k im̧we im̧ōn, im kilep eo kar likūt ioon, eaar meļo̧kļo̧k kanejnej eo eļap im kar kōtļo̧k bwe ro jet ren lale ukook eo, kōn tōprak eo ukook ko raar rōļo̧k jān pein,”15 im raar jako. Āinwōt juon kaje, Joseph eaar kauwe jān Irooj im kar bōk mālim eo n̄an wōnm̧aanļok n̄an ukōt Bok in Mormon. Joseph eaar en̄taan im ukweļo̧k jān bōd eo an kōn ron̄jake kipel ko an ro jet. Ālkin jidik iien, Joseph kar kōtļo̧k bwe en jino jerbal in ukook eo an. Joseph eaar katak juon katak eaorōk kōn pokake me eaar kōjeram̧m̧an aolepān mour eo an!

Rikanaan Moses ej letok bar juon waanjon̄ak. Ke Moses eaar pokake ilo bōk juon kōrā in Ethopia n̄an pāleen, Miriam im Aaron raar kōnono ņae e. Bōtaab eaar jab watōk er, ba “Ippān [Moses] Inaaj kōnono ippān jelm̧ae doon.”16 Irooj eaar kōjerbal jekjek in ejej uwaan n̄an katakin membōr ro an Kabun̄ eo an ilo tōre in bōk eddo in ad. Ilo 1830 Hiram Page eaar ba ej ebbōk m̧adenļo̧k n̄an Kabun̄ eo. Irooj eaar kajim̧we im katakin Rikwojarjar eo, bwe rej aikuj pokake n̄an aolep men ko me Enaaj kar leļo̧k n̄an Joseph, em̧ool āinwōt Aaron,”17 Bwe eaar buki em̧ool āinwōt Moses.”18

Pokake ej bōktok jeram̧m̧an ko, im n̄e jej bōk jabdewōt kōjeram̧m̧an jān Anij, ej kōn pokake n̄an kakien eo me ej pedped ioon.”19

Pokake ej katakin kōn waanjon̄ak. Kōn ewi wāween ad mour, jej katakin ajri ro nejid. “Katak ilo am̧ em̧m̧an ded, aaet, ekkatak ilo am̧ em̧m̧an ded n̄an kōjparok kien ko an Anij.”20

Pokake ej kōm̧m̧an bwe jān eddōk ilo kajoorļo̧k, maron̄ n̄an niknik ilo tiljek ilo teej ko im mālijjon̄ ko ilju im jekļaj. Pokake ilo Gethsemane eaar kōpooj Rilo̧mo̧o̧r eo n̄an pokake im niknik n̄an jem̧ļo̧kin ioon Golgotha.

Ro jeiū im jatū jitōnbōro, naan ko an Alma ej kwaļo̧k en̄jake ko an būruwō:

“Im kiiō ro jeiū im jatū rejitōnbōro, iaar ba men kein n̄an kom̧ bwe in maron̄ kar karuj kom̧ n̄an juon kile ijo kwonami n̄an Anij, bwe kom̧in maron̄ etetal ilo ejjeļo̧k ruōmi Im̧aan. …

“Im kiiō ikōņaan bwe kom̧in ettā bōro, im jeļā nae im jouj; … im niknik ilo kōjparok kien ko an Anij ilo iien otemjeļo̧k.”21

Ij kwaļok kam̧ool eo aō ejeno̧lo̧k bwe ad Rilo̧mo̧o̧r emour. Kōnke Eaar pokake, “bukwe otemjej naaj bukwelōlō, im aolep lo naaj kwaļo̧k bōro im̧aan … bwe E ej [ad Rilo̧mo̧o̧r].”22 En kanooj m̧wilaļ ad iakwe E im en kanooj dipio ad tōmak ilo E bwe jān barāinwōt pokake, kōjparok kien ko An, im bar ro̧o̧l n̄an mour Ippān n̄an indeeo ilo aelōn̄ in kiin̄ eo an ad Anij ej jar eo aō ilo etan Jisōs Krais, amen.

Kwaļo̧k Kein Jipan̄ ko

  1.  

    1. Lale Moses 4:2.

  2.  

    2. Lale Doctrine and Covenants 20:22.

  3.  

    3. Lale Hibru 5:8.

  4.  

    4. Lale Laajrak in Tōmak ko 1:3.

  5.  

    5. Jon 14:15.

  6.  

    6. Luk 18:22.

  7.  

    7. Mosaia 5:8.

  8.  

    8. Matu 26:39; lale bar eoon ko 42, 44.

  9.  

    9. Matu 3:17; lale bar 3 Nipai 11:7.

  10.  

    10. Matu 25:21.

  11.  

    11. “Kōmmōn Ta Eo Ejimwe,” AL KO AL IN AJRI nō. 24.

  12.  

    12. Lale Moses 5:13.

  13.  

    13. Lale Doctrine and Covenants 59:6.

  14.  

    14. Lale Doctrine and Covenants 71:7–11.

  15.  

    15. Joseph Fielding Smith, Essentials in Church History ,(1922) 65; lale bar Doctrine and Covenants 3.

  16.  

    16. Bōnbōn 12:8.

  17.  

    17. Lale Doctrine and Covenants 28:3.

  18.  

    18. Lale Doctrine and Covenants 28:2.

  19.  

    19. Lale Doctrine and Covenants 130:21; lale bar eoon 20.

  20.  

    20. Alma 37:35.

  21.  

    21. Alma 7:22–23.

  22.  

    22. Mosaia 27:31.