Opominjajte jih, naj molijo

Ko sem bil še majhen, sta me starša moliti učila z vzorom. V mislih sem si najprej predstavljal sliko, na kateri je nebeški Oče daleč stran. Ko sem odraščal, so se moje izkušnje z molitvijo spremenile. Slika v mojih mislih je prerasla v takšno, na kateri je nebeški Oče, ki ga obdaja močna svetloba in ki me popolnoma pozna, ob meni.

Ta sprememba se je zgodila potem, ko sem prejel trdno pričevanje, da poročilo Josepha Smitha o njegovi izkušnji iz leta 1820 v Manchestru v New Yorku izpričuje resnico:

»Natanko nad svojo glavo sem zagledal snop svetlobe, ki je bil svetlejši od sonca, ki se je počasi spuščal, dokler me ni obsijal.

Tisti hip sem bil rešen sovražnika, ki me je zvezal. Potem ko se je svetloba spustila name, sem zagledal dve osebi, katerih sijaja in slave ni moč opisati, ki sta stali nad menoj v zraku. Eden od njiju mi je spregovoril, me poklical po imenu in rekel, pokazujoč na drugega: To je moj ljubljeni sin. Poslušaj ga!« (Joseph Smith – History 1:16–17).

Nebeški Oče je bil tistega lepega pomladnega dne v gaju. Josepha je poklical po imenu. Vstalega Odrešenika sveta pa je predstavil kot svojega »ljubljenega Sina«. Kadar koli in kjer koli molite, vas lahko vaše pričevanje o dejanskosti tistega veličastnega dogodka blagoslovi.

Oče, h kateremu molimo, je veličastni Bog, ki je preko svojega ljubljenega Sina ustvaril svetove. Naše molitve sliši, prav kakor je slišal Josephovo molitev – prav tako jasno kakor če bi jih izrekli v njegovi navzočnosti. Tako gotovo nas ima rad, da je svojega Sina namenil za našega Odrešenika. S tem darom nam je omogočil, da bomo prejeli nesmrtnost in večno življenje. Preko molitve v imenu svojega Sina pa nam nudi priložnost, da se z z njim v tem življenju pogovarjamo tako pogosto, kot se odločimo.

Duhovniki v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni imajo sveto nalogo, da obiščejo dom vsakega člana in da jih opominjajo, naj molijo na glas in na samem (gl. NaZ 20:47).

Veliko je načinov, kako lahko nekoga opominjamo, naj moli. Na primer, lahko pričujemo, da nam je Bog zapovedal, naj vedno molimo, ali pa opišemo primere blagoslovov iz svetih spisov in iz lastnih izkušenj, ki so bili posledica hvaležnih molitev, priprošenj in vprašanj. Na primer, lahko pričujem, da vem, da nebeški Oče vedno odgovarja na molitve. Prejel sem vodstvo in tolažbo besed, ki so me prešinile, in po Duhu vem, da so bile te besede od Boga.

Takšne izkušnje je imel prerok Joseph Smith in lahko jih imate tudi vi. Na svojo molitev, ki je prihajala iz srca, je prejel odgovor,

v katerem mu je Bog rekel, da bodo njegova nadloga in stiske le kratek trenutek

in da ga bo Bog potem, če jih bo dobro prestal, povzdignil na višavo (gl. NaZ 121:7–8).

To je bilo razodetje ljubečega Očeta zvestemu sinu v hudi stiski. Vsak Božji otrok se lahko v molitvi pogovarja z Bogom. Nobeno opominjanje k molitvi ni bolj vplivalo name, kakor ko so me navdali občutki ljubezni in luč, ki jih prejmemo skupaj z odgovori na ponižne molitve.

Pričevanje o vsaki Božji zapovedi prejmemo tako, da to zapoved spolnjujemo (gl. Jn 7:17). To velja za zapoved, naj vedno molimo na glas in na samem. Kot vaš učitelj in prijatelj obljubljam, da bo Bog odgovoril na vaše molitve in da z močjo Svetega Duha lahko spoznate, da so odgovori od Boga.