Vedno na sredini

Ko govorim našim mladim misijonarjem, jim pogosto rečem, da so na sredini svojega misijonarskega dela. Naj so prišli šele pred enim dnevom ali so na tem, da bodo naslednji dan odšli domov, jih prosim, naj o sebi razmišljajo tako, kakor da so vedno na sredini.

Novi misijonarji morda doživljajo, da so preveč neizkušeni, da bi bili učinkoviti, zato odlašajo s tem, da bi govorili oziroma delovali samozavestno in pogumno. Zreli misijonarji, ki so na tem, da bodo svoj misijon zaključili, so morda žalostni, ker se njihov misijon zaključuje, ali pa postanejo počasnejši, ker premišljujejo, kaj bodo počeli po misijonu.

Ne glede na okoliščine in ne glede kje služijo, je res, da Gospodovi misijonarji vsak dan posejejo nešteto semen dobrih novic. Če bodo ti zvesti Gospodovi predstavniki o sebi razmišljali tako, kakor da so na sredini svojega misijonarskega dela, bodo prejeli pogum in energijo. Prav kakor je pri rednih misijonarjih, je tudi pri vseh nas.

Pri tej spremembi zornega kota ne gre zgolj za ukano uma. Zamisel, da smo vedno na sredini, vsebuje višjo resnico. Če pogledamo svoj položaj na zemljevidu, samo v skušnjavi, da bi rekli, da smo na začetku. Če pa pogledamo pobližje, smo ne glede na to, kje smo, preprosto sredi večjega ozemlja.

Tako kakor s prostorom je tudi s časom. Morda se nam zdi, da smo na začetku ali na koncu življenja, toda če pogledamo, kje smo v primerjavi z večnostjo – ko se zavemo, da je naša duša že obstajala, še preden smo bili zmožni meriti, in da bo naša duša zaradi popolnega žrtvovanja in odkupne daritve Jezusa Kristusa obstajala še vso prihodnjo večnost – lahko spoznamo, da smo resnično na sredini.

Nedavno sem začutil, da moram obnoviti nagrobnik svojih staršev. Čas grobu ni prizanašal in začutil sem, da bi bil nov nagrobnik ustreznejši glede na njuno vzorno življenje. Ko sem pogledal rojstna datuma in datuma smrti na nagrobniku, ki sta bila povezana z običajnim kratkim pomišljajem, me je ta mali simbol življenjskega razpona v mislih in srcu nenadoma navdal z ogromno bogatimi spomini. Vsak od teh dragocenih spominov odraža trenutek sredine življenja mojih staršev in sredine mojega življenja.

Ne glede na našo starost in kraj, kdaj se nam v življenju nekaj zgodi, smo vedno na sredini. Še več, večno bomo na sredini.

Da, vse življenje bomo imeli trenutke začetkov in trenutke koncev, toda to so le oznake na poti velike sredine našega večnega življenja. Naj smo na začetku ali na koncu, naj smo mladi ali stari, nas Gospod lahko uporabi za svoje namene, če preprosto damo na stran vsakršne misli, ki nam omejujejo zmožnost služenja, in dopustimo, da naše življenje oblikuje njegova volja.

Psalmist pravi: »To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in se ga veselimo.« (Ps 118:24) Amulek nas opominja: »To življenje je čas, da se ljudje pripravijo, da se bodo srečali z Bogom; da, glejte, dan tega življenja je dan, da ljudje opravljajo svoje delo.« (Al 34:32; poudarek dodan) Pesnik pa je zatopljen v razmišljanje: »Večnost sestavljajo sedanji trenutki.«¹

To, da smo vselej na sredini, pomeni, da se igra nikoli ne konča, da nikoli ne izgubimo upanja, da poraz nikoli ni dokončen. Kajti ne glede kje smo ali kakšne so naše okoliščine, se pred nami razpira večnost začetkov in večnost koncev.

Vedno smo na sredini.