Odločitve

Bratje in sestre, preden začnem s svojim današnjim uradnim govorom, bi rad oznanil štiri nove templje, ki bodo v prihodnjih mesecih in letih zgrajeni na naslednjih lokacijah: v Quitu v Ekvadorju, v Harareju v Zimbabveju, v Belému v Braziliji in še en tempelj v Limi v Peruju.

Ko sem leta 1963 postal član zbora dvanajstih apostolov, je bilo v vsej Cerkvi dvanajst delujočih templjev. Pred dvema tednoma smo posvetili tempelj v središču mesta Provo in zdaj po vsem svetu deluje 150 templjev. Kako hvaležni smo za blagoslove, ki jih prejmemo v teh svetih hišah!

Bratje in sestre, želel bi torej izraziti hvaležnost za priložnost, da vam to dopoldne povem nekaj misli.

V zadnjem času sem premišljeval o odločitvah. Pravijo, da se vrata zgodovine odpirajo na majhnih tečajih, in tako se tudi življenja ljudi. Odločitve, ki jih sprejemamo, določajo našo usodo.

Ko smo izstopili iz predzemeljskega življenja in vstopili v zemeljsko življenje, smo s seboj prinesli dar svobodne volje. Naš cilj je prejeti celestialno slavo, ali bomo svoj cilj dosegli ali ne, pa bo v veliki meri odvisno od odločitev, ki jih sprejemamo.

Večina vas pozna Alico iz klasične novele Lewisa Carrolla Aličine dogodivščine v čudežni deželi. Gotovo se spomnite, da je prišla do križpotja, od koder sta naprej vodili dve poti, vendar v različnih smereh. Ko je razmišljala, po kateri poti naj gre, je srečala mačko Režalko in jo vprašala: »Po kateri poti naj grem?«

Mačka ji odgovori: »To je precej odvisno od tega, kam hočeš iti. Če ne veš, kam bi rada šla, ni važno, katero pot ubereš.«¹

Za razliko od Alice mi vemo, kam hočemo priti, in zato je pomembno, po kateri poti gremo, kajti pot, po kateri gremo v tem življenju, vodi do cilja v prihodnjem.

Da bi se odločili v sebi razviti veliko in močno vero, ki bo naša najučinkovitejša obramba pred nasprotnikovimi naklepi - pravo vero, takšno vero, ki nas bo držala pokonci in podkrepila našo željo, da bi se odločali prav! Brez takšne vere ne pridemo nikamor. Z njo lahko dosežemo svoje cilje.

Čeprav je nujno, da se odločamo modro, se bomo občasno odločili nespametno. Dar kesanja, ki ga je priskrbel Odrešenik, nam omogoča, da naravnamo smer, da se lahko vrnemo na pot, ki nas bo vodila do celestialne slave, za katero si prizadevamo.

Da bi pogumno kljubovali splošnemu mnenju! Da bi se vedno odločali za težji prav, namesto za lažji narobe.

Ko premišljujemo o odločitvah, ki jih sprejemamo v vsakdanjem življenju - ali naj se odločimo tako ali drugače - če se bomo odločili za Kristusa, se bomo odločili prav.

Iskreno in ponižno molim, da bi bilo vedno tako, v imenu Jezusa Kristusa, našega Gospoda in Odrešenika, amen.