Zvesti veri prednikov

John Linford je bil star 43 let, ko se je z ženo Mario in njunimi tremi sinovi odločil zapustiti svoj dom v Gravelyju v Angliji in se podati na več tisoč kilometrov dolgo potovanje, da se bodo lahko pridružili svetim v Dolini Velikega slanega jezera. Za seboj sta pustila četrtega sina, ki je služil misijon, prodala svoje imetje in v Liverpoolu so se vkrcali na ladjo Thornton.

Potovanje po morju v New York City in od tam po kopnem do Iowe se je izkazalo za mirno. Toda težave so se začele kmalu po tem, ko so Linfordovi in drugi sveti iz poslednjih dni, ki so pluli na Thorntonu, 15. julija 1896 zapustili mesto Iowa v sklopu nesrečne skupine s cizami Jamesa G. Willieja.

Neizprosno vreme in naporno potovanje je terjalo svoj davek od številnih v skupini, tudi od Johna. Naposled je tako močno zbolel in oslabel, da so ga morali vleči na cizi. Do takrat, ko je skupina prišla v Wyoming, se mu je stanje vidno poslabšalo. Reševalna ekipa iz Salt Lake Cityja je prispela 21. oktobra, le nekaj ur po tem, ko se je Johnovo zemeljsko potovanje zaključilo. Umrl je zgodaj tisti dopoldan na nabrežju reke Sweetwater.

Ali je bilo Johnu žal, ker je udobje in lahkotnost zamenjal za napore, pomanjkanje in težave, ker je družino peljal v Sion?

»Ne, Marija,« je rekel svoji ženi, preden je umrl. »Vesel sem, da smo šli. Ne bom dočakal prihoda v Salt Lake, ti in fantje pa ga boste in ne obžalujem ničesar, kar sva morala doživeti, če bodo najini fantje lahko odraščali v Sionu in si tam ustvarili družine.«¹

Marija in sinovi so prišli na cilj potovanja. Ko je Marija skoraj trideset let kasneje umrla, je z Johnom zapustila dediščino vere, služenja, predanosti in žrtvovanja.

Biti sveti iz poslednjih dni pomeni biti pionir, kajti biti pionir pomeni, biti »nekdo, ki gre naprej, da pripravi ali odpre pot, da lahko sledijo drugi«². In biti pionir pomeni poznati žrtvovanje. Čeprav se člane Cerkve nič več ne prosi, naj zapustijo svoje domove in odpotujejo v Sion, morajo pogosto za seboj pustiti stare navade, dolgoletne običaje in drage prijatelje. Nekateri sprejmejo mukotrpno odločitev, da za seboj pustijo družinske člane, ki nasprotujejo njihovemu članstvu v Cerkvi. Sveti iz poslednjih dni gredo naprej, vendar molijo, da bodo njihovi dragi nekoč to razumeli in sprejeli.

Pot pionirja ni lahka, ampak sledimo stopinjam največjega Pionirja - in sicer Odrešenika - ki je šel pred nami in nam pokazal pot, ki naj ji sledimo.

»[Hodite] za menoj,«³ nas je poklical.

»Jaz sem pot, resnica in življenje,«⁴ je razglasil.

»Pridite k meni,«⁵ je klical.

Pot je lahko težavna. Nekateri se stežka zoperstavijo posmehovanju in neokusnim pripombam nespametnih, ki se norčujejo iz čistosti, poštenja in poslušnosti Božjim zapovedim. Svet je vselej omalovaževal spoštovanje načel. Ko je bilo Noetu naročeno, naj zgradi barko, se je nespametno prebivalstvo ozrlo v nebo brez oblačka ter se nato norčevalo in rogalo - dokler ni prišlo deževje.

Na ameriški celini so ljudje pred daljnimi stoletji dvomili, se prepirali in bili neposlušni, dokler ogenj ni použil Zarahemle, dokler zemlja ni prekrila Moronihaha in dokler voda ni zalila Moronija. Roganja, zasmehovanja, kvantanja in greha ni bilo več. Nadomestila jih je neprijetna tišina, gosta tema. Potrpežljivost Boga se je nehala, njegov urnik se je uresničil.

Maria Linford nikoli ni izgubila vere navzlic preganjanju v Angliji, stiskam njenega potovanja na »kraj, ki ga je pripravil … Bog«⁶, in kasnejšim preizkušnjam, ki jih je prestala za svojo družino in Cerkev.

Starešina George Albert Smith (1870 - 1951) je leta 1937 na pogrebni slovesnosti, posvečeni Mariji, njene potomce vprašal: »Ali boste v življenju ostali zvesti veri svojih prednikov?… Prizadevajte si, da bi bili vredni vsega njihovega žrtvovanja za vas.«⁷

Ko si prizadevamo Sion zgraditi v svojem srcu, domu in skupnosti in v svoji deželi, da bi pri tem pomnili nepopustljiv pogum in vztrajno vero tistih, ki so dali vse, da bi bili mi lahko deležni blagoslovov obnovljenega evangelija zaradi upanja in obljube, ki ju prinaša zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa!