»Kakor sem vas jaz ljubil«

Pred nekaj leti mi je prijatelj po imenu Louis pripovedoval ganljivo zgodbo o svoji mili, blagi materi. Ko je umrla, sinovom in hčeram ni zapustila denarnega bogastva, temveč bogato dediščino vzora, žrtvovanja in poslušnosti.

Ko so se pogrebne slovesnosti in žalostna pot do groba zaključile, so odrasli otroci pregledali skromno imetje, ki ga je mati pustila za seboj. Louis je med temi stvarmi našel pismo in ključ. V pismu so bila naslednja navodila: »V vogalni spalnici je v spodnjem predalu toaletne mizice skrinjica. V njej so dragocenosti mojega srca. Skrinjico bo odprl tale ključ.«

Vsi so se spraševali, kaj je mati imela tako vrednega, da je to zaklenila s ključem.

Skrinjico so vzeli iz skrivnega mesta in jo s pomočjo ključa previdno odprli. Ko so Louis in drugi pregledali njeno vsebino, so našli po eno sliko vsakega otroka, na kateri je bilo otrokovo ime in njegov rojstni datum. Louis je nato iz nje izvlekel doma narejeno voščilnico za valentinovo. V nerodni, otroški pisavi s svinčnikom, ki jo je prepoznal kot svojo, je prebral besede, ki jih je napisal pred šestdesetimi leti: »Draga mama, rad te imam.«

V srcih jih je ganilo, glas se jim je zatresel, oči pa so se jim osolzile. Mamina dragocenost je bila večna družina. Njena moč je počivala na trdnem temelju »rad te imam«.

Nikjer v današnjem svetu trdni temelj ljubezni ni potreben bolj kot doma. In nikjer svet ne bi smel najti boljšega vzora tega temelja kakor v domovih svetih iz poslednjih dni, ki jim ljubezen pomeni srce njihovega družinskega življenja.

Odrešenik Jezus Kristus je tistim med nami, ki izpovedujemo, da smo njegovi učenci, dal naslednje daljnosežno navodilo:

»Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!

Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.«¹

Če bomo zapovedi spolnjevali, zato da bi ljubili drug drugega, moramo drug z drugim ravnati sočutno in spoštljivo in v vsakodnevnih odnosih izkazovati ljubezen. Ljubezen ponudi prijazno besedo, potrpežljiv odgovor, nesebično dejanje, razumevajoče uho in odpuščajoče srce. V vseh naših odnosih z drugimi bodo te in druge takšne lastnosti pripomogle, da bo ljubezen v naših srcih očitna.

Predsednik Gordon B. Hinckley (1910-2008) je ugotovil: »Ljubezen /…/ je lonec zlata na koncu mavrice. Vendar je več kot konec mavrice. Ljubezen je tudi na začetku in iz nje izvira lepota, ki na nevihtni dan v oboku sega preko neba. Ljubezen je varnost, po kateri jočejo otroci, hrepenenje mladih, lepek, ki poveže v zakonsko zvezo, in mazivo, ki preprečuje uničujoče trenje doma; to je mir starosti, žarek upanja, ki sije skozi smrt. Kako bogati so tisti, ki so je deležni v svojih odnosih v družini, s prijatelji, v cerkvi in s sosedi!«²

Ljubezen je samo bistvo evangelija, najbolj plemenita lastnost človeške duše. Ljubezen je zdravilo za odtujene družine, slabe skupnosti in bolne odnose. Ljubezen je nasmeh, mahanje v pozdrav, prijazna pripomba in pohvala. Ljubezen je žrtvovanje, služenje, nesebičnost.

Možje, ljubite svoje žene. Izkazujte jim spoštovanje in hvaležnost. Sestre, ljubite svoje može. Izkazujte jim spoštovanje in spodbudo.

Starši, ljubite svoje otroke. Zanje molite, učite jih in jim pričujte. Otroci, ljubite svoje starše. Izkazujte jim spoštovanje, hvaležnost in poslušnost.

Mormon nas opominja, da smo brez čiste Kristusove ljubezni »nič«.³ Molim, da bi sledili Mormonovemu nasvetu, naj »k Očetu [molimo] z vso močjo svojega srca, [zato] da [nas] bo navdala ta ljubezen, ki jo je podelil vsem, ki resnično sledijo njegovemu Sinu, Jezusu Kristusu; da [bomo] postali Božji sinovi; da bomo /…/, ko se bo prikazal, kakor je on«.⁴