Pravični bodo živeli iz vere

Stara židovska pripoved govori o izdelovalcu mila, ki ni verjel v Boga. Ko se je nekega dne sprehajal z rabinom, je dejal: »Nečesa ne razumem. Vero imamo že tisoče let. A kamor se ozreš, je zlo, podkupljivost, nepoštenje, nepravičnost, bolečina, lakota in nasilje. Videti je, da vera sveta ni prav nič izboljšala. Zatorej sprašujem, čemu sploh koristi?«

Rabin nekaj časa ni odgovoril, temveč je z izdelovalcem mila hodil naprej. Naposled sta prišla do igrišča, kjer so se otroci, vsi prašni, igrali v umazaniji.

»Nečesa ne razumem,« je dejal rabin. »Poglej tiste otroke. Milo imamo že tisoče let in vendar so tisti otroci umazani. Čemu milo sploh koristi?«

Izdelovalec mila je odgovoril: »Ampak rabin, ni pošteno kriviti mila, ker so ti otroci umazani. Milo je treba najprej uporabiti, preden lahko doseže svoj namen.«

Rabin se je nasmehnil in rekel: »Točno tako.«

Ko je apostol Pavel navajal nekega starozaveznega preroka, je povzel, kaj pomeni biti vernik, ko je zapisal: »Pravični bo živel iz vere.« (Rim 1:17)

V tej preprosti izjavi nemara razumemo razliko med vero, ki je šibka in neučinkovita, in tisto, ki ima moč spremeniti življenja.

A če hočemo razumeti, kaj pomeni živeti iz vere, moramo razumeti, kaj vera je.

Vera je več kot verovanje. To je popolno zaupanje v Boga, ki ga spremljajo dejanja.

To je več kot želja.

To je več kot udobno sedenje, ko prikimavamo in pravimo, da soglašamo. Ko rečemo, da bodo »pravični živeli iz vere«, s tem mislimo, da nas vodi in usmerja naša vera. Delujemo tako, kakor je v skladu z našo vero – ne iz občutka nepremišljene poslušnosti, temveč iz zaupanja in iskrene ljubezni do našega Boga in neprecenljive modrosti, ki jo je razodel svojim otrokom.

Vero morajo spremljati dejanja; sicer nima življenja (gl. Jak 2:17). To sploh ni vera. Nima moči, da bi spremenila enega samega posameznika, kaj šele svet.

Verni moški in ženske zaupajo v svojega usmiljenega nebeškega Očeta – celo v negotovih časih, celo v času dvoma in nadlog, ko morda ne vidijo popolnoma ali ne razumejo jasno.

Verni moški in ženske iskreno hodijo po poti učencev in si prizadevajo slediti vzoru svojega ljubega Odrešenika Jezusa Kristusa. Vera nas spodbuja in resnično navdihuje, da se v srcih obračamo k nebu in bližnjim dejavno pomagamo, jih dvigujemo in blagoslavljamo.

Vera brez dejanj je kakor milo, ki ostaja v škatlici. Morda ima čudežni potencial, a dejansko ima moč le malo spremeniti, dokler ne izpolni svojega nameravanega namena. Obnovljeni evangelij Jezusa Kristusa je evangelij delovanja. Cerkev Jezusa Kristusa poučuje pravo vero kot sporočilo upanja, vere in dobrotljivosti, vključno z nudenjem pomoči bližnjim na duhovne in posvetne načine.

Pred nekaj meseci sva bila z ženo Harriet z nekaj najinimi otroki na družinskem izletu v sredozemskem področju. Obiskali smo nekaj begunskih taborišč in se srečali z družinami iz držav, ki jih je razdejala vojna. Ti ljudje niso bili naše veroizpovedi, bili pa so naši bratje in sestre in so nujno potrebovali pomoč. V srcu smo bili globoko ganjeni, ko smo iz prve roke izkusili, kako dejavna vera naših članov Cerkve prinaša pomoč, olajšanje in upanje bližnjim v stiski ne glede na njihovo vero, narodnost ali izobrazbo.

Vera, vprežena v stalno delovanje, srce navdaja s prijaznostjo, um z modrostjo in razumevanjem, dušo pa z mirom in ljubeznijo.

Vera lahko blagoslavlja in pravično vpliva tako na tiste okrog nas kakor na nas.

Naša vera svet lahko navda z dobroto in mirom.

Naša vera sovraštvo lahko spremeni v ljubezen in sovražnike v prijatelje.

Pravični torej živijo tako, da delujejo v veri; živijo tako, da zaupajo v Boga in hodijo po njegovi poti.

In to je tiste vrste vera, ki lahko spremeni posameznike, družine, narode in svet.