Božja beseda Božjim otrokom

Sveti spisi nam govorijo, da je prvo, kar je Bog storil, potem ko je ustvaril moškega in žensko, to, da jima je govoril.¹ Dati jima je moral pomembne podatke in dragocena navodila. Njegov namen ni bil, da bi ju obremenil oziroma jima povzročil skrbi, temveč da bi ju vodil do sreče in večne slave.

In to je bil samo začetek. Bog se od tistega dne do današnjega še naprej sporazumeva s svojimi otroki. Njegove besede so ohranili, čuvali in preučili učenci vseh generacij. Cenijo jih tisti, ki si prizadevajo, da bi poznali Božjo voljo, in pričujejo o resnici, da »Gospod Bog ne stori ničesar, ne da bi svoj sklep razodel svojim služabnikom prerokom«².

To je vzorec od začetka časa in ta vzorec se nadaljuje danes. To ni le lepa svetopisemska zgodba; to je način, ki ga je uvedel Bog, kako svojim otrokom posreduje bistvena sporočila. Iz naše srede povzdigne posameznike, jih pokliče za preroke in jim da besede, da jih izrečejo, za katere se nas prosi, naj jih sprejmemo, kot da bi prišle iz njegovih ust.³ Gospod je izjavil, da je vseeno, najsi govori s svojim glasom ali z glasom svojih služabnikov.⁴

To je eno najveličastnejših, spodbujajočih in upanja vzbujajočih sporočil obnove – Bog ni tiho! Ljubi svoje otroke. Ne pusti nas, da bi tavali v temi.

Dvakrat letno, aprila in oktobra, imamo priložnost, da na čudoviti generalni konferenci slišimo Gospodov glas preko njegovih služabnikov.

Pričujem vam, da je govornik oziroma govornica veliko prej, preden na generalni konferenci napravi ta dolgi korak za govorniški oder, vložil oziroma vložila ogromen napor, molitev in preučevanje v odgovor na zadolžitev, da spregovori. Vsako konferenčno sporočilo predstavlja nešteto ur priprav in iskrene priprošnje, da bi razumeli, kaj Gospod želi, da bi njegovi sveti slišali.

Kaj bi se lahko zgodilo, če bi mi kot poslušalci govornikove priprave uskladili s svojimi? Kako bi naš pristop do generalne konference lahko bil drugačen, če bi na konferenco gledali kot na priložnost za prejem sporočil od Gospoda samega? V besedah in glasbi generalne konference lahko pričakujemo, da bomo prejeli odgovore, namenjene prav nam na kakršnakoli vprašanja ali težave, s katerimi se morda soočamo.

Če se kdaj sprašujete, ali vam bo nebeški Oče zares govoril, bi vas spomnil na preproste, a globoke besede, ki jih pojejo naši otroci v Osnovni: »Božji [si] otrok in on [te] je poslal [sem].« Njegov namen je, da vam pomaga, da se boste nekoč vrnili živet z njim.

Če k nebeškemu Očetu pristopite kot njegov otrok, ga lahko z iskrenim srcem prosite: »Vodi me in hôdi z mano, da bom našel pot, uči [vsega me, kar storiti moram še].« Govoril vam bo po svojem Svetem Duhu, potem pa je na vas, da njegovo voljo uresničujete. Obljubljam, da vas, če boste to delali, čakajo bogati blagoslovi⁵.

Danes Gospodovo vodstvo potrebujemo prav kot kdajkoli prej v svetovni zgodovini. Da bi, ko se pripravljamo, da bi slišali Gospodovo besedo, marljivo iskali Duha resnice, da bomo takrat, ko Gospod spregovori po svojih služabnikih, lahko razumeli, se poučili in radostili.⁶

Pričujem, da nas, če bomo tako delali, vrata pekla ne bodo premagala, da, in Gospod Bog bo razpodil moči teme pred nami in napravil, da se bo nebo zatreslo v naše dobro in v slavo njegovega imena.⁷