Fesili Faaopoopo e Fesiligia Soo
O le tusiga na faapipii faatasi atu ma le tusi a le Au Peresitene Sili “Auaunaga faatasi ma Korama a le Au Perisitua Mekisateko ma Aualofa ua Faamalosia” na tusia i le aso 2 Aperila, 2018, na aofia ai se vaega o ni fesili ma tali e fesoasoani e faatulagaina ia suiga ia na faasilasila atu i le konafesi aoao ia Aperila 2018.
O tali i fesili faaopoopo o loo faaaofia iinei.
O Korama ma Aualofa
Ioe. O le epikopo o le faitaulaga sili pulefaamalumalu ma e “tuuina atu le taitaiga ma le fautuaga i isi taitai o le uarota” (Tusitaulima 1, 2.1.1). Na te iloiloina ma faamaonia galuega o le auaunaga. I lalo o le taitaiga a le epikopo, e faaauau ai pea e le aufono a le uarota lana matafaioi taua o le “fesoasoani i tagata taitoatasi e fausia a latou molimau, ia maua sauniga faaola, tausia feagaiga, ma avea ma soo faapaiaina o Iesu Keriso” (Tusitaulima 2, 4.4). O le korama a toeaina ma le Aualofa ua faamalosia—lea e fai ai ma sui o latou peresitene, o sui o le aufono a le uarota—o le a faateleina le lelei o lena aufono.
O nei uso o ni sui o korama a toeaina ia latou uarota.
Leai. O faitaulaga sili o loo auauna atu i au peresitene o paranesi i se siteki e le o ni uso o le korama a faitaulaga sili. O uso o le korama a faitaulaga sili ua na o i latou ia o i ai tofiga i le au peresitene o le siteki, i au epikopo, i fautua maualuga, ma o se peteriaka o loo galue lea e manaomia ai i latou e avea ma faitaulaga sili.
Leai. O toeaiina o loo auauna atu i se au epikopo e le o ni uso o le korama a faitaulaga sili.
Ioe. I le avea ai ma se vaega o lo latou tiutetauave atoa, e tatau i au peresitene o korama a toeaina ona faatalanoa uso o le korama e faatatau i tiute uma faaleperisitua—e aofia ai le soifua manuia o le e umia le perisitua, lona toalua, ma lona aiga—ia le itiiti ifo ma le faatasi i le tausaga. O nei faatalanoaga e mafai ona faia i le faagasologa o le tausaga. O lenei talanoaga e le tatau ona tuufaatasia ma se faatalanoaga o auaunaga lea e i ai foi ma le soa.
E mafai e au peresitene o korama a toeaina ma le Aualofa ona faatulagaina ni tagata e fesoasoani e faataunuuina le galuega e pei ona manaomiaina. Mo se faataitaiga, e mafai ona latou valaau atu i tagata e taitai ma fesoasoani i sea ituaiga galuega e avea ma se auaunaga, talafaasolopito o le malumalu ma aiga, fefaasoaai o le talalelei, ma le uelefea.
Ioe. I le agaga o le Mataupu Faavae ma Feagaiga 107:89, pe a oo ina i ai se aofaiga tele e le masani ai i se uarota o e umiaina le Perisitua Mekisateko e toaaga, e mafai e taitai ona faatulagaina e sili atu ma le tasi se korama a toeaina. I tulaga faapena, e tatau i korama taitasi ona i ai se paleni talafeagai i tulaga o le matutua, poto masani, ma tofi ma le malosiaga o le perisitua. E talitutusa foi mataupu faavae e faatatau i le Aualofa.
Auaunaga
I lalo o le taitaiga a lo latou epikopo, le faitaulaga sili pulefaamalumalu i le uarota, ua tofu uso o le korama a faitaulaga sili ma o latou aiga ma ni uso ma tuafafine o auaunaga ua tofia ia i latou e o latou korama a toeaina ma Aualofa.
Talu ai e nafa au peresitene o siteki ma au epikopo ma tagata uma o le siteki po o uarota, e le mafai ai ona tofia nei uso e avea o ni uso o auaunaga i tagata taitoatasi po o ni aiga patino. O fautua maualuga ma peteriaka o loo galulue e mafai ona tofi, e fua lea i tulaga faalelotoifale, e pei ona fuafuaina e le peresitene o le siteki. Afai e tofia i latou, e faia e lo latou peresitene o le korama i lalo o le taitaiga a le epikopo a lo latou uarota.
E le gata i isi tiutetauave taua e pei o se faitaulaga sili pulefaamalumalu ma se faamasino lautele i Isaraelu, ua i ai i epikopo se tiutetauave faapitoa, faatasi ai ma o latou fesoasoani, e tausia le autalavou. I le Mataupu Faavae ma Feagaiga 107:15 ua faitauina faapea, “O le au epikopo o le au peresitene o lenei perisitua [Arona], ma e umia ki po o le pule o lea lava perisitua.” Tusitaulima 1, 2.2 o loo ta’ua ai, “O uso o le au epikopo e vaaia ma faafaileleina alii talavou ma tamaitai talavou i totonu o le uarota.”
E faapena foi, o le peresitene o le siteki, i le avea ai ma faitaulaga sili pulefaamalumalu o le siteki, o “le taitai faaleagaga autu i le siteki” (Tusitaulima 1, 1.1.1) ma e “pulefaamalumalu i le galuega o le faaolataga” (Tusitaulima 1, 1.1.2).
Leai. O le peresitene e toalua ona fesoasoani. Afai e silafia e taitai e manaomia se fesoasoani faaopoopo, e mafai ona latou feutagai ma lo latou epikopo e uiga i le valaauina o se tasi po o le sili atu o ni failatusi o le auaunaga. O nei failautusi o le auaunaga e mafai ona tofia, mo se faataitaiga, e faatulaga faatalanoaga o auaunaga ma fesoasoani e saunia se lipoti faalekuata o auaunaga.
O valaauga o taitai faamaopoopo ma supavaisa o le auaunaga ua faamutaina. Ua tatau ona faamaloloina i latou na valaauina i nei tofiga.
O sui taitasi o au peresitene o korama a toeaina ma Aualofa e faatautaia faatalanoaga o auaunaga. E oo lava i se uarota tele, o le a iloa e taitai le faigofie o le taulimaina o faatalanoaga pe a faia ni nai [faatalanoaga] i vaiaso taitasi e sui taitasi o le au peresitene. E le manaomia ona faauumi faatalanoaga o auaunaga ina ia lelei ai.
E mafai ma e tatau ona faia faatalanoaga o auaunaga i le faagasologa o kuata taitasi—ma aua le faapolopoloina mo le vaiaso mulimuli po o le masina mulimuli o le kuata. Ao faia e le aunoa e taitai faatalanoaga, o le a latou iloa ai e mafai ona latou faataunuuina ia faamoemoega faaleagaga ma faaletino o le auaunaga.
Ia Faaaofia le Autalavou i le Auaunaga
Ioe. O taiala o loo i le pepa o faamatalaga talu ai nei o le “Puipuia ma le Tali Atu i le Saua” ua faatagaina ai le tofiaina o le autalavou e avea ma soa o auaunaga i tagata matutua. O le “auaunaga” e le o faapea o se “gaoioiga” po o se “vasega,” e pei ona faatatau i ai i na taiala.
E tatau i taitai ona faaaoga le faautautaga musuia pe a tofia le autalavou e avea ma soa o auaunaga. E tatau i soa matutua ona aloese mai tulaga ia e ono ave sese ma le malamalama ai. E tatau ona latou mataalia e faatatau i le mamao i tulaga taitoatasi ina ia maua e le autalavou se aafiaga saogalemu ma tauia i le auaunaga. E le gata i lea, e tatau ona faaaoga le atamai i le aua nei tofia le autalavou i ni aiga faigata po o ni faafitauli faaleaiga.
E mafai ona valaaulia Maea Meite ma Lora e auauna atu. Matua ma taitai ia fefautuaai ma tamaitai talavou taitasi, ma pe a talafeagai ai ma ona tulaga ma ua naunau e auauna atu, e mafai ona tuu atu ia te ia se valaauga o le auaunaga. E auauna atu tamaitai talavou o ni soa i uso o le Aualofa.
Faatasi ai ma se faatagana mai le epikopo, o se uso o le au peresitene o le Aualofa e tuuina atu ia valaauga o auaunaga i Maea Meite ma Lora. Ma, faatasi ai ma le faatagana a le epikopo, e tuuina atu e se uso o le au peresitene o korama a toeaina ni valaauga o auaunaga i aoao ma ositaulaga.