1 Sin moj, nastavi uho mojim besedam, kajti povem ti, prav kakor sem rekel Helamanu, da boš, če boš izpolnjeval Božje zapovedi, v deželi uspeval, če pa Božjih zapovedi ne boš izpolnjeval, boš ločen od njegove navzočnosti.

2 In sedaj, sin moj, zaupam, da se bom nad teboj zelo radostil zaradi tvoje stanovitnosti in tvoje zvestobe Gospodu; kajti ker si začel v mladosti gledati h Gospodu, svojemu Bogu, prav tako upam, da boš ^aše naprej izpolnjeval njegove zapovedi; kajti blagor temu, ki ^bvztraja do konca.

3 Povem ti, sin moj, da sem se nad teboj že zelo radostil zaradi tvoje zvestobe in tvoje marljivosti in tvoje potrpežljivosti in tvojega velikega potrpljenja med ^azoramskim ljudstvom.

4 Kajti vem, da si bil v sponah; da, in vem tudi, da so te zavoljo besede kamenjali; in vse to si prenašal s ^apotrpežljivostjo, ker je bil Gospod ^bs teboj; in sedaj veš, da te je Gospod rešil.

5 In sedaj moj sin, Šiblon, bi želel, da bi pomnil, da boš, če boš ^azaupal v Boga, ^brešen preizkušenj in ^ctežav in stisk in poslednji dan boš povzdignjen.

6 Sedaj, sin moj, ne želim, da bi mislil, da to vem sam od sebe, temveč je Božji Duh, ki je v meni, tisti, ki mi to razkriva; kajti če se jaz ne bi ^arodil v Bogu, tega ne bi poznal.

7 Toda glej, Gospod je v svoji veliki milosti poslal svojega ^aangela, da mi je razglasil, da moram prenehati z ^buničevalskim početjem med njegovim ljudstvom; da, in iz obličja v obličje sem videl angela in z menoj je govoril in njegov glas je bil kakor grom in stresel je vso zemljo.

8 In zgodilo se je, da sem bil tri dni in tri noči v najbridkejši duševni bolečini in tesnobi; in nikoli, dokler nisem zaklical h Gospodu Jezusu Kristusu za milost, nisem prejel ^aodpuščanja grehov. Toda glej, klical sem k njemu in v duši našel mir.

9 In sedaj, sin moj, to sem ti povedal, da se boš učil modrosti, da se boš od mene naučil, da ^ani druge poti oziroma načina, po katerem je človek lahko odrešen, kakor samo v in po Kristusu. Glej, on je življenje in ^bluč sveta. Glej, on je beseda resnice in pravičnosti.

10 In sedaj, kot si začel učiti besedo, bi prav tako želel, da bi še naprej učil; in želel bi, da bi bil v vsem marljiv in zmeren.

11 Glej, da se ne povzdiguješ v ponosu; da, glej, da se ne ^abahaš z lastno modrostjo niti z veliko močjo.

12 Uporabljaj smelost, gospodovalnosti pa ne; in glej tudi, da brzdaš vse svoje strasti, da te bo navdala ljubezen; glej, da se vzdržiš brezdelja.

13 Ne moli kakor Zoramci, kajti videl si, da molijo, da bi jih ljudje slišali in da bi jih hvalili zavoljo njihove modrosti.

14 Ne reci: O Bog, zahvaljujem se ti, da smo ^aboljši od naših bratov, temveč raje reci: O Gospod, odpusti mi mojo ^bnevrednost in se v milosti spomni mojih bratov — da, svojo nevrednost vselej priznaj pred Bogom.

15 In naj Gospod blagoslovi tvojo dušo in te poslednji dan sprejme v svoje kraljestvo, da boš sédel v miru. Sedaj pojdi, sin moj, in to ljudstvo poučuj besedo. Bodi razumen. Sin moj, zbogom.