1 Sedaj se je zgodilo, da jih je bilo veliko od odraščajočega rodu, ki niso mogli razumeti besed kralja Benjamina, ker so bili v času, ko je govoril svojemu ljudstvu, majhni otroci; in niso verjeli v izročilo svojih očetov.

2 Niso verjeli, kar je bilo rečenega glede vstajenja mrtvih, niti niso verjeli glede Kristusovega prihoda.

3 In zaradi svoje nevere torej niso mogli ^arazumeti Božje besede; in postali so trdosrčni.

4 In niso se hoteli krstiti; niti se niso hoteli pridružiti cerkvi. In glede na svojo vero so bili ločeno ljudstvo in taki so ostali vse odtlej, in sicer v svojem ^amesenem in grešnem stanju; kajti niso hoteli klicati h Gospodu, svojemu Bogu.

5 In v Mozijevi vladavini torej niso bili pol tako številni kot Božje ljudstvo, ampak so zaradi ^arazprtij med brati postali številnejši.

6 Kajti zgodilo se je, da so z laskavimi besedami zavedli veliko teh, ki so bili v cerkvi, in so povzročili, da so ti veliko grešili; zato je postalo potrebno, da je cerkev ^aopominjala tiste, ki so grešili, ki so bili v cerkvi.

7 In zgodilo se je, da so jih privedli pred duhovnike in duhovnikom so jih izročili učitelji; in duhovniki so jih privedli pred Alma, ki je bil ^avéliki duhovnik.

8 Kralj Mozija je torej Almu podelil polnomočje nad cerkvijo.

9 In zgodilo se je, da Alma ni vedel glede njih; zoper njih pa je bilo veliko prič; da, ljudje so stali in obilo pričevali o njihovi krivičnosti.

10 V cerkvi se torej prej ni zgodilo nič takšnega; zato je bil Alma v duhu nemiren in je naročil, naj jih privedejo pred kralja.

11 In kralju je rekel: Glej, tukaj jih je veliko, ki smo jih privedli predte, ki so jih bratje obtožili, da, in zalotili so jih pri raznolikih krivičnostih. In svojih krivičnosti se ne kesajo; zato smo jih privedli predte, da jim boš lahko sodil glede na njihove zločine.

12 Toda Kralj Mozija je Almu rekel: Glej, jaz jim ne sodim; zato jih ^aizročam v tvoje roke, da jim boš sodil.

13 In sedaj je bil Almov duh spet nemiren; in šel je in Gospoda vprašal, kaj naj napravi glede te zadeve, kajti bal se je, da bi v Božjih očeh ne napravil nápak.

14 In zgodilo se je, da je potem, ko je Bogu izlil vso svojo dušo, k njemu prišel Gospodov glas, rekoč:

15 Blagor ti, Alma, in blagor tistim, ki so se krstili v Mormonovih ^avodah. Blagor ti zaradi tvoje silne ^bvere v same besede mojega služabnika Abinadija.

16 In blagoslovljeni so zaradi svoje silne vere v same besede, ki si jim jih govoril.

17 In blagoslovljen si, ker si med tem ljudstvom ustanovil ^acerkev; in utrdil jih bom in moje ljudstvo bodo.

18 Da, blagor temu ljudstvu, ki je voljno nositi moje ^aime, kajti z mojim imenom se bodo imenovali; in moji so.

19 In ker si me vprašal glede prestopnika, si blagoslovljen.

20 Moj služabnik si in s teboj se zavezujem, da boš imel ^avečno življenje; in služil mi boš in šel v mojem imenu in boš zbral moje ovce.

21 In ta, ki bo slišal moj glas, bo moja ^aovca; in tega boš sprejel v cerkev in tega bom sprejel tudi sam.

22 Kajti glej, to je moja cerkev; kdor se bo ^akrstil, se bo krstil v kesanje. In kogar boš sprejel, bo verjel v moje ime; in temu bom rade volje ^bodpustil.

23 Kajti jaz sem ta, ki ^aprevzema grehe sveta; kajti jaz sem ta, ki jih je ^bustvaril; in jaz sem ta, ki temu, ki verjame do konca, zagotovi mesto na moji desnici.

24 Kajti glej, v mojem imenu so poklicani; in če me bodo ^apoznali, bodo vstali in bodo za večno imeli mesto na moji desnici.

25 In zgodilo se bo, da bodo takrat, ko bo zatrobila ^adruga trobenta, tisti, ki me niso nikoli ^bpoznali, vstali in stopili predme.

26 In takrat bodo vedeli, da sem jaz Gospod, njihov Bog, da sem njihov Odkupitelj; ampak ne bodo hoteli biti odkupljeni.

27 In takrat jim bom priznal, da jih nisem nikoli ^apoznal; in ^bodšli bodo v ^cvečni ogenj, pripravljen za hudiča in njegove angele.

28 Zato ti povem, da tega, ki ne bo hotel ^aslišati mojega glasu, tega ne boš sprejel v mojo cerkev, kajti njega poslednji dan ne bom sprejel.

29 Zato ti pravim: Pojdi; in kdor se pregreši zoper mene, temu boš ^asodil ^bglede na grehe, ki jih je zagrešil; in če bo svoje grehe ^cpriznal pred teboj in menoj in se ^dpokesal z iskrenim srcem, temu boš ^eodpustil in prav tako mu bom odpustil sam.

30 Da, in ^akolikor krat se bo moje ljudstvo ^bpokesalo, tolikor krat jim bom odpustil njihove prestopke zoper mene.

31 In tudi vi drug drugemu ^aodpuščajte svoje prestopke; kajti resnično vam pravim, ta, ki svojemu bližnjemu ne odpusti prestopkov, ko reče, da se kesa, ta si je nakopal obsodbo.

32 Sedaj ti pravim: Pojdi; in kdor se svojih grehov ne bo pokesal, ta ne bo prištet med moje ljudstvo; in to boste odslej izpolnjevali.

33 In zgodilo se je, ko je Alma te besede slišal, jih je zapisal, da bi jih imel in da bi ljudstvu te cerkve sodil glede na Božje zapovedi.

34 In zgodilo se je, da je Alma šel in sodil tistim, ki so jih zalotili pri krivičnosti, glede na Gospodovo besedo.

35 In kdor se je svojih grehov pokesal in jih ^apriznal, tega so prišteli med ljudi v cerkvi;

36 in ti, ki svojih grehov niso priznali in se svojih krivičnosti niso pokesali, ti niso bili prišteti med ljudi v cerkvi in njihova imena so bila ^aizbrisana.

37 In zgodilo se je, da je Alma upravljal vse cerkvene zadeve; in spet je napočil mir in v cerkvenih zadevah so začeli silno uspevati in budno hoditi pred Bogom, veliko so jih sprejeli in veliko krstili.

38 In sedaj, vse to so storili Alma in njegovi sodelavci, ki so bdeli nad cerkvijo in hodili v vsej marljivosti in v vsem učili Božjo besedo in trpeli vsakovrstne stiske, ker so jih preganjali vsi tisti, ki niso pripadali Božji cerkvi.

39 In opominjali so brate; in tudi sami so bili ^aopominjani, vsak z Božjo besedo glede na svoje grehe oziroma glede na grehe, ki jih je zagrešil, in Bog jim je zapovedal, naj ^bmolijo brez prestanka in se za vse ^czahvaljujejo.