Vodi nas živi prerok

Ko mi je bilo šestnajst let, sem se imela priložnost prvič udeležiti generalne konference. Z družino smo živeli v zahodnem Oregonu v ZDA. Odpeljali smo se v Utah na konferenco in zato da bi mojega starejšega brata odpeljali v središče za usposabljanje misijonarjev.

Na konferenco sem odšla z željo, da bi me poučeval Sveti Duh. Prav zato se mi je Duh razodel, kar se sicer verjetno ne bi zgodilo, če se na to ne bi pripravljala.

Med enim od delov predvajanja so vsi vstali in peli hvalnico »Guide Us, O Thou Great Jehovah« (Vodi nas, o veliki Jahve). Ko smo peli, sem močno začutila, da se moram ozreti po Konferenčnem središču. To sem storila in presunila me je moč enotnosti na tisoče ljudi, ki so bili tam, ko smo vsi s petjem slavili Boga.

Nato se mi je zgodilo to, da sem bila kakor Nefi, ki je v videnju videl drevo življenja, kajti Duh mi je velel: »Poglej!« (gl. 1 Ne 11-14) Uzrla sem se k predsedniku Thomasu S. Monsonu in začutila, da enotnost v Cerkvi obstaja zato, ker nas vodi živi prerok. Zaradi pričevanja Svetega Duha vem, da je predsednik Thomas Monson pravi prerok za današnje dni, in vem, da to Cerkev preko njega vodi Jezus Kristus.