Služenje v templju

Ko sem dopolnil sedemnajst let, sem začel resno premišljevati o svoji prihodnosti in k nebeškemu Očetu sem molil, kako naj bi se pripravil, da bi lahko odšel na misijon in da bi prejel Melkizedekovo duhovništvo. Čutil sem, da bi moral pogosteje v tempelj, ker je to Gospodova hiša in kraj, kjer bi lahko najbolj občutil bližino nebeškega Očeta.

Zato sem si zadal cilj, da bom na leto opravil tisoč krstov. Resnično sem občutil potrebo, da si zadam ta cilj; postil sem se, da bi izvedel, če je to tisto, kar bi moral narediti. Nebeški Oče mi je odgovoril in vsako soboto sem začel hoditi v mehiški Tempelj Tampico.

Potem ko sem opravil petsto krstov, sem si zadal cilj, da bom raziskoval rodoslovje svojih prednikov, kar sem tako rad delal, da nisem mogel spati, ker sem iskal imena. Našel sem petdeset imen in osem rodov rodoslovja svoje družine; pri vseh sem sodeloval pri tempeljskem delu.

Na koncu sem vsega skupaj opravil 1.300 krstov in zaključil seminar, prejel Melkizedekovo duhovništvo, sedaj pa služim kot redni misijonar, kar je bil eden mojih največjih življenjskih ciljev.