Duhovni vpliv žensk

Starešina James E. Talmage (1862 - 1933) iz zbora dvanajstih apostolov je napisal: »Največji zagovornik žensk in ženskega dostojanstva na svetu je Jezus Kristus.«² Pomislite, na primer, kaj je učil dve od svojih učenk v Novi zavezi, sestri Marijo in Marto. Knjiga Daughters in My Kingdom (Hčere mojega kraljestva) pojasni: »V desetem poglavju Evangelija po Luku je poročilo o Marti, ki Jezusu odpre svoj dom. Gospodu je služila tako, da je poskrbela za njegove posvetne potrebe, Marija pa je sedela pri Učenikovih nogah in predano poslušala njegove nauke.

»V dobi, v kateri se je od žensk na splošno pričakovalo, da skrbijo le za posvetno služenje, je Odrešenik Marto in Marijo učil, da pri njegovem delu lahko duhovno sodelujejo tudi ženske. Poklical ju je, naj postaneta njegovi učenki in prejmeta odrešitev, ‘tisti dobri del’, ki jima ne bo nikoli odvzet.«³.

Tako kot Marta včasih napravimo napako, da mislimo, da je prvenstvena naloga žensk, da služijo posvetno, kot na primer da poskrbijo za obroke, šivajo in čistijo za drugimi. To je dragoceno in spoštovano služenje; vendar Gospod bolj kot to, da potrebuje sestre, ki znajo šivati in kuhati, potrebuje ženske, ki so duhovno močne, katerih vera, pravičnost in dobrotljivost sijejo v njihovih življenjih. Ve, da ima vsaka od nas toliko ponuditi. Jezus Kristus kliče nas vse, naj razvijemo duhovno moč in sposobnost, da bomo razodetje prejele in v skladu z njim delovale, zato da bomo pomagale pri širjenju njegovega dela. Linda K. Burton, generalna predsednica Društva za pomoč, je sestram dejala: »V tem razdobju časa ste bile na zemljo poslane zaradi tega, kdo ste in za kar ste bile pripravljene! Ne glede na to, kaj bi nas Satan rad pregovoril, da bi mislile o tem, kdo smo, je naša prava istovetnost ta, da smo učenke Jezusa Kristusa!«⁴

Slika

Drawing of Jesus with Mary and Martha

Gospod pozna nas in naše situacije in za vsako od nas ima na tej zemlji delo. Nobena sestra ne ve premalo ali nima premalo talentov, da ne bi mogla biti duhovna sila dobrega in drugih voditi h Kristusu. S tem božanskim potencialom smo odgovorne, da postanemo duhovne voditeljice v svojem domu in skupnosti. Starešina M. Russell Ballard iz zbora dvanajstih apostolov je izjavil: »Vsaka sestra v tej Cerkvi, ki je z Gospodom sklenila zaveze, ima božansko naročilo, naj pomaga reševati duše, vodi sestre sveta, krepi sionske domove in gradi Božje kraljestvo.«⁵

Ni treba, da smo na visokih položajih ali da delamo nenavadne stvari, da bi pomagale tistim okrog nas do odločitev, ki jih bodo pripeljale bliže k Jezusu Kristusu – kar je naša najpomembnejša dolžnost. Tako velike in majhne stvari, ki jih naredimo v življenjih enega ali dveh ljudi, čeprav zgolj v lastni družini, imajo lahko velik vpliv.

Priljubljena hvalnica navaja: »Naloga angelov dana je ženskam; in to je dar, ki smo ga prejele kot sestre.«⁶ Veliko imamo ponuditi v življenjih tistih, ki jih ljubimo. Starešina Richard G. Scott iz zbora dvanajstih apostolov je govoril o zgodbah, kako je duhovna moč dveh žensk vplivala na njegovo življenje:

»Ko sem bil še otrok, moj oče še ni bil član Cerkve, moja mati pa je postala manj dejavna. […] Nekaj mesecev po mojem osmem rojstnem dnevu je na obisk čez Ameriko prišla babica Whittle. Babico je skrbelo, ker se ne jaz ne moj starejši brat nisva krstila. Ne vem, kaj je o tem rekla mojima staršema, vem le, da naju je nekega jutra z bratom odpeljala v park in nama spregovorila o tem, kaj čuti glede pomembnosti krsta in rednega prihajanja na cerkvene sestanke. Ne spomnim se podrobnosti tega, kar je rekla, toda njene besede so v mojem srcu nekaj predramile in z bratom sva se kmalu krstila. […]

Babica je uporabila zadosti poguma in spoštovanja, da je najinemu očetu pomagala spoznati, kako pomembno je, da nas pelje v cerkev na sestanke. Na vsak primeren način nam je pomagala občutiti potrebo po evangeliju v našem življenju.«⁷

Drugi vir duhovne moči je bila žena starešine Scotta Jeanene. Ko sta hodila, sta se začela pogovarjati o prihodnosti. Jeanene, ki je odraščala v močnem misijonarskem domu, je izrazila željo, da bi se v templju poročila z bivšim misijonarjem. Starešino Scotta, ki prej ni kaj dosti premišljeval o služenju misijona, se je to močno dotaknilo. »Šel sem domov in nisem mogel premišljevati o ničemer drugem. Vso noč sem bil buden. […] Po veliko molitvah sem se odločil sestati s škofom in izpolniti misijonarsko prijavnico.«⁸ Čeprav je Jeanene starešino Scotta usmerjala in ga navdihnila tako, kot je potreboval, je dejal: »Jeanene me nikoli ni prosila, naj zaradi nje služim misijon. Dovolj me je imela rada, da mi je povedala o svojem prepričanju in mi dala priložnost, da sem se sam odločil za svojo življenjsko smer. Oba sva služila misijon in se kasneje pečatila v templju. Jeanenin pogum in zavezanost veri sta v najinem skupnem življenju spremenila vse. Prepričan sem, da ne bi našla sreče, ki sva je deležna skupaj, brez močne vere v načelo, da najprej služiva Gospodu. Ona je čudovit, pravičen vzor!«⁹

Duhovni vpliv teh angelskih žensk v njegovem življenju je bil tisti, ki je pomagal le enemu fantu – starešini Scottu – da je sprejel ene najpomembnejših odločitev v življenju: krstil se je, služil misijon in se poročil v templju.

Drugim lahko s svojim vzorom, dejanji, besedami in lastno pravičnostjo pomagamo sprejeti dobre odločitve. Sestra Carole M. Stephens, prva svetovalka v generalnem predsedstvu Društva za pomoč, trdi: »Smo hčere v zavezi v Gospodovem kraljestvu in imamo priložnost, da smo orodje v njegovih rokah. […] Pri odreševanju sodelujemo vsak dan na neopazne in preproste načine - bdimo nad drugimi, jih krepimo in učimo.«¹⁰ Če se zanašamo na Duha in se še najprej iskreno in ponižno trudimo, da bi tistim okrog sebe pomagale priti bliže h Kristusu, bomo vodene pri tem, kar lahko naredimo, in dana nam bo moč, da bomo to naredile, in občutile bomo radost tega, da bomo h Gospodu pripeljale njegove otroke.

Ker poznamo svojo odgovornost, se lahko vprašamo, kakor so se starodavni učenci: »Kaj naj naredimo?« (Apd 2:37), da bomo duhovni vpliv? Sestra Burton je na nedavni generalni konferenci sestre prosila, naj si predstavljajo »nekaj možnih duhovnih znakov za ‘potrebno pomoč’, ki se nanašajo na odreševanje:

To niso nove stvari, toda ko iščemo priložnosti, da bi sodelovale pri odreševanju, bomo izboljšale svoje sposobnosti, da bi pomagale tistim okrog nas. Starešina Ballard je dejal: »Na svetu ni nič bolj osebnega, skrbnega ali življenje spreminjajočega od vpliva pravične ženske.«¹² Ko razvijemo svojo duhovno moč preko osebne molitve in preučevanja svetih spisov, trdne poslušnosti in zvestega spolnjevanja zavez, bomo postale takšen vpliv.

Predsednik Brigham Young (1801 - 1877) je dejal: »Ali lahko poveste, koliko dobrega so matere in hčere v Izraelu zmožne narediti? Ne, to ni mogoče. Dobro pa, ki ga bodo naredile, jim bo sledilo v vso večnost.«¹³

Pravične odločitve moje babice so vplivale na družinske rodove, kar je preseglo to, kar je lahko videla kot dekle. Vendar se duhovni vpliv žensk v moji družini širi še dlje v preteklost. Cherie je večino svoje duhovne moči pridobila z opazovanjem prababice (moje tretje prababice) Elizabeth. Elizabethin vzor vere in pričevanja je segal do preteklih dveh nedejavnih rodov, ki je njeni prapravnukinji Cherie pomagal obrniti trend razbitih družin in se vrniti v Cerkev.

Ko postanemo duhovna moč za tiste okrog nas, se bo naš vpliv širil preko tega, kar lahko vidimo. Predsednik Gordon B. Hinckley (1910 - 2008) je dejal: »Ženske v Cerkvi pozivamo, naj skupaj zagovarjajo pravičnost. Začeti morajo doma. Lahko jo učijo v svojem razredu. Lahko jo zagovarjajo v svoji skupnosti. […]

To je svetlo upanje v svetu, ki je na poti do samouničenja.«¹⁴

Ko izpolnjujemo to zapoved, se bo Gospodovo delo hitro nadaljevalo v svetu okrog nas in še pomembneje v naših družinah in življenjih tistih, ki jih imamo rade.