Kako naj pričujemo bolj spontano

Pričevanja ni treba začeti z besedami »Rad bi pričeval« in ga tudi ni treba končati z »v imenu Jezusa Kristusa, amen«. Pričevanje je izražanje tega, kar verjamemo in vemo, da je res. Zato so ulično kramljanje s sosedo o težavah, ki jih ima, in besede »Vem, da Bog odgovarja na molitve« lahko tako močni kot katero koli drugo pričevanje, izrečeno za govorniškim odrom v cerkvi. Moč ne izvira iz laskavih besed; izvira iz Svetega Duha, ki potrjuje resnico (gl. NaZ 100:7–8).

Če smo pripravljeni pričevati, se vse okrog nas ponujajo priložnosti, da pričevanje vključimo v vsakdanje pogovore. Na primer:

• Nekdo vas vpraša, kakšen je bil vaš konec tedna. »Čudovito je bilo,« odgovorite. »Cerkev je bila točno to, kar sem potreboval.«

• Ko nekdo izve za vaš življenjski izziv, sočutno reče: »Zelo mi je žal.« Odgovorite: »Hvala za skrb. Vem, da mi bo Bog pomagal. Že velikokrat mi je.«

• Nekdo pripomni: »Upam, da se bo to grozno vreme kmalu spremenilo,« ali »Avtobus res zamuja,« ali »Poglej, kakšen promet!« Odgovorite lahko: »Prepričan sem, da bo Bog poskrbel, da bo vse v redu.«

Z drugimi pogosto govorimo o svojih izzivih. Ko vam nekdo govori, s čim se sooča, lahko poveste, kdaj vam je Bog pomagal v vaših preizkušnjah, in pričujete, da veste, da tudi njemu lahko pomaga. Gospod je rekel, da nas krepi v naših preizkušnjah zato, »da mi boste odslej za priče in da boste zagotovo vedeli, da jaz, Gospod Bog, obiščem svoje ljudstvo v njihovih stiskah« (Moz 24:14). Priče zanj smo lahko, ko pričujemo, kako nam je pomagal v preizkušnjah.

Za nekatere od nas je pričevanje po trenutnem navdihu lahko zastrašujoče. Obstajajo načini, kako lahko načrtujemo in bomo »vselej /…/ vsakomur pripravljeni odgovoriti, če [nas] vpraša za razlog upanja, ki je v [nas]« (1 Pt 3:15).

Prvič, biti pripravljen lahko pomeni, da se ozremo na to, kako živimo. Ali s pravičnim življenjem vsak dan privabimo Svetega Duha v svoje življenje in utrjujemo svoje pričevanje? Ali dajemo Duhu priložnosti, da nam govori in nam v molitvi in s preučevanjem svetih spisov daje besede, ki jih potrebujemo? Gospod je Hyrumu Smithu svetoval: »Moje besede si ne prizadevaj razglašati, temveč si mojo besedo najprej prizadevaj pridobiti in potem se ti bo jezik razvezal.« (NaZ 11:21)

Drugič, biti pripravljeni lahko pomeni gledati naprej in upoštevati priložnosti, ki jih nemara imate, da tisti dan ali tisti teden pričujete. Na priložnosti se lahko pripravljate tako, da razmišljate o tem, kako vam bodo dali priložnost, da poveste, kaj verjamete.

Predsednik Ballard je učil: »Čeprav imamo kot člani Cerkve pričevanje o marsičem, pa obstajajo osnovne resnice, ki jih moramo nenehno učiti in o njih govoriti.« Kot primer je navedel: »Bog je naš Oče in Jezus je Kristus. Načrt odrešitve se osredinja na Odrešenikovo odkupno daritev. Joseph Smith je obnovil polnost večnega evangelija Jezusa Kristusa, Mormonova knjiga pa je dokaz, da je naše pričevanje resnično.« Ko iskreno izrazimo te resnice, privabimo Duha, ki pričuje, da je to, kar smo rekli, res. Predsednik Ballard je poudaril, da »Duha ni moč zadržati, ko se izreka čisto Kristusovo pričevanje«².

Odrešenik se je utrujen od poti skozi Samarijo ustavil pri vodnjaku, da bi se odpočil, in tam srečal neko žensko. Začel je pogovor o zajemanju vode iz vodnjaka. Jezus je to vsakodnevno nalogo, ki jo je ženska opravljala, uporabil kot priložnost, da je pričeval o živi vodi in večnem življenju, ki je na voljo tistim, ki vanj verujejo (gl. Jn 4:13–15, 25–26).

Predsednik Russell M. Nelson je pripovedoval o medicinski sestri, ki ga je takrat, ko je bil še zdravnik, po težkem kirurškem posegu vprašala: »Zakaj niste kakor drugi kirurgi?« Nekateri kirurgi, ki jih je poznala, so bili med izvajanjem tako težkih operativnih posegov vzkipljivi in so preklinjali.

Dr. Nelson bi lahko odgovoril na različne načine. Vendar je preprosto odgovoril: »Zato, ker vem, da Mormonova knjiga izpričuje resnico.«

Njegov odgovor je medicinsko sestro in njenega moža spodbudil k preučevanju Mormonove knjige. Kasneje jo je krstil. Ko je desetletja kasneje kot novo oddeljeni apostol predsedoval na kolski konferenci v Tennesseeju v ZDA, je bil deležen ponovnega nepričakovanega srečanja s to medicinsko sestro. Povedala je, da je njena spreobrnitev, ki sta jo povzročila njegovo preprosto pričevanje in vpliv Mormonove knjige, pripomogla k spreobrnitvi nadaljnjih osemdeset ljudi.³

Ne bojte se pričevati. S tem lahko blagoslovite tiste, katerim skrbno služite. Kako boste te ali svoje zamisli uporabili, da boste danes pričevali?