Sveti spisi
2 Nefi 1


Druga Nefijeva knjiga

Poročilo o Lehijevi smrti. Nefiju se bratje uprejo. Gospod Nefija posvari, naj odide v divjino. Njegova potovanja po divjini in tako naprej.

1. poglavje

Lehi prerokuje o deželi svobode. — Njegovo potomstvo bo razkropljeno in udarjeno, če bodo zavrnili Izraelovega Svetega. — Svoje sinove opominja, naj si nadenejo oklep pravičnosti. Med letoma 588 in 570 pr. Kr.

1 In sedaj se je zgodilo, da jim je, potem ko sem jaz, Nefi, svoje brate prenehal učiti, veliko govoril tudi naš oče, Lehi, in jim povedal, kako velike stvari je zanje storil Gospod, ko jih je izpeljal iz jeruzalemske dežele.

2 In spregovoril jim je glede njihovih uporov na vodah in milostih Boga, ki jih je ohranil pri življenju, da jih morje ni pogoltnilo.

3 In spregovoril jim je tudi glede obljubljene dežele, ki so jo prejeli — kako milosten je bil Gospod, ko nas je svaril, naj pobegnemo iz jeruzalemske dežele.

4 Kajti glejte, je rekel, videl sem videnje, zavoljo katerega vem, da je Jeruzalem uničen; in če bi ostali v Jeruzalemu, bi tudi mi pomrli.

5 Ampak, je rekel, navkljub stiskam smo prejeli obljubljeno deželo, deželo, ki je izvoljena nad vsemi drugimi deželami; deželo, glede katere se je Gospod Bog zavezal z menoj, da bo dedna dežela mojega potomstva. Da, Gospod se je glede te dežele za vekomaj zavezal z menoj in z mojimi otroki in tudi z vsemi tistimi, ki jih bo Gospodova roka privedla iz drugih dežel.

6 Zatorej jaz, Lehi, prerokujem glede na delovanje Duha, ki je v meni, da nihče ne bo prišel v to deželo, če ga ne bo privedla Gospodova roka.

7 Zatorej je ta dežela posvečena njemu, ki ga bo privedel. In če bo tako, da mu bodo služili glede na zapovedi, ki jih je dal, bo to zanje dežela svobode; zatorej ne bodo nikoli odpeljani v ujetništvo; če bo temu tako, bo zaradi krivičnosti; kajti če bo krivičnosti v obilju, bo dežela zavoljo njih prekleta, za pravične pa bo za vekomaj blagoslovljena.

8 In glejte, modro je, da za to deželo drugi narodi doslej niso vedeli; kajti glejte, deželo bi preplavili številni narodi, da ne bi bilo prostora za dediščino.

9 Zatorej sem jaz, Lehi, prejel obljubo, da bodo, če bodo tisti, ki jih bo Gospod Bog izpeljal iz jeruzalemske dežele, izpolnjevali njegove zapovedi, uspevali na obličju te dežele; in ohranjeni bodo pred vsemi drugimi narodi, da bodo lahko sami posedovali to deželo. In če bo tako, da bodo izpolnjevali njegove zapovedi, bodo blagoslovljeni na obličju te dežele in ne bo ga, ki bi jih nadlegoval, niti ki bi jim odvzel deželo njihove dediščine; in varno bodo prebivali za vekomaj.

10 Toda glejte, ko bo prišel čas, ko bodo hirali v neveri, potem ko bodo po Gospodovi roki prejeli tako velike blagoslove — ko bodo imeli znanje o stvarjenju zemlje in vseh ljudi, vedoč za Gospodova mogočna in čudovita dela od stvarjenja zemlje; ko jim bo dana moč, da bodo z vero naredili vse; ko bodo od začetka prejeli vse zapovedi in ko jih bo njegova neskončna dobrota privedla v to dragoceno obljubljeno deželo — glejte, pravim, če bo prišel dan, da bodo zavrnili Izraelovega Svetega, pravega Mesija, svojega Odkupitelja in svojega Boga, glejte, bodo sodbe njega, ki je pravičen, ostale nad njimi.

11 Da, k njim bo pripeljal druge narode in dal jim bo moč in odvzel jim bo dežele njihove posesti in napravil bo, da bodo razkropljeni in udarjeni.

12 Da, ko bo en rod prešel v drugega, bodo med njimi prelivanje krvi in velika obiskanja; zatorej bi želel, sinovi moji, da bi pomnili; da, želel bi, da bi prisluhnili mojim besedam.

13 O, da bi se prebudili, prebudili iz trdnega spanca, da, in sicer iz spanja pekla, in se otresli strašnih verig, s katerimi ste zvezani, ki so verige, ki zvežejo človeške otroke, da so odpeljani v ujetništvo v večni prepad bede in gorja.

14 Prebudite se in se dvignite iz prahu in poslušajte besede trepetajočega starša, čigar ude morate kmalu položiti v hladni in tihi grob, od koder se popotnik ne more vrniti; še nekaj dni in grem po poti vsega zemeljskega.

15 Toda glejte, Gospod je odkupil mojo dušo iz pekla; videl sem njegovo slavo in roke njegove ljubezni me za večno obdajajo.

16 In želim si, da bi pomnili izpolnjevati Gospodove predpise in sodbe; glejte, to je bila zaskrbljenost moje duše od začetka.

17 Od časa do časa mi je potrtost težila srce, kajti bal sem se, da bi zavoljo vaše trdosrčnosti Gospod, vaš Bog, ne prišel nad vas v polnosti svojega srda, da bi bili za vekomaj odrezani in pokončani;

18 oziroma da bi nad vas prišlo prekletstvo v razdobju veliko rodov; in doletita vas meč in lakota in osovraženi ste in vodeni glede na voljo in ujetništvo hudiča.

19 O sinovi moji, da to ne bi prišlo nad vas, ampak da bi bili Gospodovo izvoljeno in priljubljeno ljudstvo. Toda glejte, zgôdi se njegova volja; kajti njegove poti so vekomaj pravične.

20 In rekel je, da: Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste v deželi uspevali; če pa mojih zapovedi ne boste izpolnjevali, boste ločeni od moje navzočnosti.

21 In sedaj, da bi se moja duša nad vami lahko radostila in da bi moje srce lahko zaradi vas ta svet zapustilo z veseljem, da me v grob ne bosta spravila gorje in žalost, se dvignite iz prahu, sinovi moji, in bodite možje in bodite enih misli in enega srca, zedinjeni v vsem, odločeni, da ne boste padli v ujetništvo;

22 da ne boste prekleti s hudim prekletstvom; in tudi, da si v pogubo ne boste nakopali nezadovoljstva pravičnega Boga, da, v večno pogubo tako duše kot telesa.

23 Prebudite se, sinovi moji, nadenite si oklep pravičnosti! Otresite se verig, s katerimi ste zvezani, in pridite iz mraka in se dvignite iz prahu!

24 Ne upirajte se več svojemu bratu, ki je videl veličastne stvari in ki je izpolnjeval zapovedi od časa, ko smo zapustili Jeruzalem; in ki je bil orodje v Božjih rokah, ko nas je peljal v obljubljeno deželo; kajti če ne bi bilo njega, bi morali v divjini od lakote pomreti; vendar ste si prizadevali, da bi mu vzeli življenje; da, in zaradi vas je utrpel veliko gorja.

25 In zaradi vas se strašno bojim in trepečem, da bi on spet ne trpel; kajti glejte, obtožili ste ga, da si prizadeva za moč in oblast nad vami, toda vem, da si ne prizadeva ne za moč ne za oblast nad vami, ampak si prizadeva za Božjo slavo in vašo lastno večno blaginjo.

26 In godrnjali ste, ker je bil jasen z vami. Pravite, da je uporabil ostrino; pravite, da se je na vas jezil; toda glejte, njegova ostrina je bila ostrina moči Božje besede, ki je bila v njem; in to, kar imenujete jeza, je bila resnica glede na to, kar je v Bogu, ki je ni mogel zadržati, in smelo je razodeval vaše krivičnosti.

27 In mora biti, da je z njim Božja moč, in sicer da vam zapove, da morate biti poslušni. Toda glejte, ni bil on, ampak Gospodov Duh, ki je bil v njem, ki mu je odprl usta, da je govoril, da jih ni mogel zapreti.

28 In sedaj moj sin, Laman, in tudi Lemuel in Sam in tudi moji sinovi, ki ste Izmaelovi sinovi, glejte, če boste prisluhnili Nefijevemu glasu, ne boste pogubljeni. In če mu boste prisluhnili, vam bom pustil blagoslov, da, in sicer svoj prvi blagoslov.

29 Če pa mu ne boste prisluhnili, vam svoj prvi blagoslov odvzamem, da, in sicer moj blagoslov, in ostal bo na njem.

30 In sedaj, Zoram, govorim tebi: Glej, Labanov služabnik si; vendar smo te izpeljali iz jeruzalemske dežele in vem, da si za vekomaj pravi prijatelj mojega sina Nefija.

31 Zatorej, ker si bil zvest, bo tvoje potomstvo blagoslovljeno z njegovim potomstvom, da bodo na obličju te dežele dolgo uspevali; in vekomaj se jim ne bo zgodilo nič slabega oziroma nič ne bo zmotilo njihovega blagostanja na obličju te dežele, razen če bo med njimi krivičnost.

32 Če boste zatorej izpolnjevali Gospodove zapovedi, je Gospod to deželo posvetil, da bo tvoje potomstvo s potomstvom mojega sina v njej varno.