1 Resnično, resnično, povem vam, da želim, da dajete miloščino revnim; toda pazite, da miloščine ne dajete pred ljudmi, da bi vas videli; sicer ne boste prejeli plačila vašega Očeta, ki je v nebesih.

2 Kadar boste torej dajali miloščino, ne trobite pred seboj, kakor to delajo hinavci v shodnicah in na ulicah, da bi jih ljudje slavili. Resnično vam pravim, prejeli so svoje plačilo.

3 Ko pa ti daješ miloščino, naj tvoja levica ne ve, kaj dela desnica;

4 da bo tvoja miloščina na skrivnem; in Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo sam odkrito poplačal.

5 In kadar moliš, ne delaj kakor hinavci, kajti radi molijo, stoječ v shodnicah in na uličnih vogalih, da bi jih ljudje videli. Resnično vam pravim, prejeli so svoje plačilo.

6 Ti pa, ko moliš, vstopi v svojo sobo in ko zapreš vrata, moli k Očetu, ki je na skrivnem; in Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo odkrito poplačal.

7 Ko pa vi molite, ne ponavljajte v prazno kakor pogani, kajti mislijo, da bodo uslišani zavoljo veliko govorjenja,

8 ne bodite torej kakor oni, kajti vaš Oče ve, kaj potrebujete, še preden ga zaprosite.

9 Zato molite takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.

10 Zgôdi se tvoja volja na zemlji kakor se v nebesih.

11 In odpusti nam naše dolgove, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom.

12 In ne zapelji nas v skušnjavo, ampak nas reši hudega.

13 Kajti tvoje je kraljestvo in moč in slava na vekomaj. Amen.

14 Kajti če boste ljudem odpustili njihove prestopke, bo tudi nebeški Oče odpustil vam;

15 če pa ljudem njihovih prestopkov ne boste odpustili, vam tudi vaš Oče ne bo odpustil prestopkov.

16 Nadalje, kadar se postite, ne bodite žalostnega obraza kakor hinavci, kajti kazijo obraze, da bi se pred ljudmi videlo, da se postijo. Resnično vam pravim, prejeli so svoje plačilo.

17 Ti pa, kadar se postiš, si pomazili glavo in umij obraz;

18 da se pred ljudmi ne bo videlo, da se postiš, ampak pred Očetom, ki je na skrivnem; in Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo odkrito poplačal.

19 Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in vlamljajo in kradejo tatovi;

20 ampak si nabirajte zaklade v nebesih, kjer ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo.

21 Kajti kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.

22 Luč telesa je oko; če bo torej tvoje oko predano, bo célo tvoje telo polno svetlobe.

23 Če pa bo tvoje oko zlobno, bo célo tvoje telo polno teme. Če je torej svetloba, ki je v tebi, tema, kako velika je ta tema!

24 Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: kajti ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega preziral. Ne morete služiti Bogu in mamonu.

25 In sedaj se je zgodilo, da se je Jezus, ko je te besede izgovoril, ozrl na dvanajstere, ki jih je izvolil, in jim rekel: Pomnite besede, ki sem jih govoril! Kajti glejte, vi ste tisti, ki sem jih izvolil, da boste služili temu ljudstvu. Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili; niti za svoje telo, kaj boste oblekli. Mar ni življenje več kakor meso in telo več kakor obleka?

26 Glejte ptice neba, kajti ne sejejo, niti ne žanjejo, niti ne spravljajo v žitnice, vendarle jih nebeški Oče hrani. Mar niste veliko boljši od njih?

27 Kdo od vas lahko z mislijo doda en sam komolec svoji postavi?

28 In čemu mislite na obleko? Glejte lilije na polju, kako rastejo; ne delajo, niti ne predejo;

29 in vendarle vam povem, da celo Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor ena od teh.

30 Če zatorej Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja, jutri pa jo vržejo v peč, bo celo tako oblekel vas, če ne boste maloverni.

31 Zato ne skrbite, rekoč: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?

32 Kajti nebeški Oče ve, da vse to potrebujete.

33 Ampak iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.

34 Ne skrbite torej za jutri, kajti jutrišnji dan bo sam skrbel zase. Zadosti je dnevu njegovo zlo.