1 In resnično, resnično, povem vam, da imam druge ovce, ki niso iz te dežele, niti iz jeruzalemske dežele, niti v kakšnih delih tiste dežele, okrog katere sem deloval.

2 Kajti ti, o katerih govorim, so ti, ki še niso slišali mojega glasu; niti se jim nisem nikdar prikazal.

3 Vendar sem od Očeta prejel zapoved, naj grem k njim in da bodo slišali moj glas in bodo prišteti med moje ovce, da bo lahko ena čreda in en pastir; zato grem, da se jim pokažem.

4 In zapovedujem vam, da te besede zapišete, ko odidem, da bodo, če bo tako, da moje ljudstvo v Jeruzalemu, ti, ki so me videli in bili z menoj, ko sem deloval, ne bodo v mojem imenu Očeta prosili, da bi po Svetem Duhu prejeli spoznanje o vas in tudi o drugih rodovih, za katere ne vedo, da bodo te besede, ki jih boste zapisali, ohranjene in bodo razodete drugim narodom, da bo preko polnosti drugih narodov ostanek njihovega potomstva, ki bo razkropljen po obličju zemlje zaradi njihove nevere, priveden do oziroma k spoznanju o meni, njihovem Odkupitelju.

5 In takrat jih bom zbral s štirih strani zemlje; in takrat bom izpolnil zavezo, ki jo je Oče sklenil z vsem ljudstvom iz Izraelove hiše.

6 In blagor drugim narodom zaradi njihovega verovanja vame v in preko Svetega Duha, ki jim pričuje o meni in o Očetu.

7 Glejte, zaradi njihovega verovanja vame, govori Oče, in zaradi vaše nevere, o Izraelova hiša, bo v poslednjih dneh prišla resnica do drugih narodov, da se jim bo razkrila polnost teh stvari.

8 Toda gorje, govori Oče, nevernim drugim narodom — kajti navkljub temu, da so prišli na obličje te dežele in so razkropili moje ljudstvo, ki so iz Izraelove hiše; in moje ljudstvo, ki so iz Izraelove hiše, je bilo izgnano iz njihove srede in so ga pomendrali;

9 in zaradi Očetovih milosti do drugih narodov in tudi Očetovih sodb nad mojim ljudstvom, ki so iz Izraelove hiše, resnično, resnično, povem vam, da po vsem tem, in svoje ljudstvo, ki so iz Izraelove hiše, sem dal udariti in prizadeti in pobiti in izgnati iz njihove srede in jih osovražiti in jih med njimi napraviti za tarčo posmeha —

10 in tako zapoveduje Oče, naj vam povem: Tistega dne, ko bodo drugi narodi grešili zoper moj evangelij in bodo zavrnili polnost mojega evangelija in bodo v ponosu svojega srca vzvišeni nad vsemi narodi in nad vsemi ljudstvi vse zemlje in bodo navdani z vsakovrstnimi lažmi in prevarami in objestnostjo in vsakovrstno hinavščino in umori in kvaziduhovništvi in vlačugarstvom in s tajnimi gnusobami; in če bodo počeli vse to in bodo zavrnili polnost mojega evangelija, glejte, govori Oče, jim bom polnost mojega evangelija vzel.

11 In takrat se bom spomnil svoje zaveze, ki sem jo sklenil s svojim ljudstvom, o Izraelova hiša, in jim bom prinesel moj evangelij.

12 In pokazal ti bom, o Izraelova hiša, da drugi narodi ne bodo imeli moči nad teboj, ampak se bom spomnil svoje zaveze s teboj, o Izraelova hiša, in spoznali boste polnost mojega evangelija.

13 Če pa se bodo drugi narodi pokesali in se vrnili k meni, govori Oče, glejte, bodo prišteti med moje ljudstvo, o Izraelova hiša.

14 In mojemu ljudstvu, ki so iz Izraelove hiše, ne bom dopustil, da pojde mednje in jih potepta, govori Oče.

15 Če pa se ne bodo obrnili k meni in prisluhnili mojemu glasu, jim bom dopustil, da, dopustil bom svojemu ljudstvu, o Izraelova hiša, da bodo šli mednje in jih poteptali in bodo kakor sol, ki je izgubila okus, ki odtlej ni dobra za nič drugega, kakor da se jo vrže proč in jo moje ljudstvo, o Izraelova hiša, pohodi.

16 Resnično, resnično, povem vam, tako mi je zapovedal Oče — da naj dam to deželo temu ljudstvu za njihovo dediščino.

17 In takrat se bodo izpolnile besede preroka Izaija, ki pravijo:

18 Tvoji stražarji bodo povzdignili svoj glas; v en glas bodo peli, kajti iz oči v oči bodo videli, ko bo Gospod ponovno uvedel Sion.

19 Vzradostite se, zapojte skupaj, vi opusteli jeruzalemski kraji; kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo, odkupil je Jeruzalem.

20 Gospod je razkril svojo sveto roko v očeh vseh narodov; in vsi konci zemlje bodo videli Božjo odrešitev.