Sveti spisi
Alma 25


25. poglavje

Lamanski napadi se širijo. — Potomstvo Noetovih duhovnikov pomre, kakor je prerokoval Abinadi. — Veliko Lamancev se spreobrne in pridružijo se anti-nefi-lehijskemu ljudstvu. — Verjamejo v Kristusa in izpolnjujejo Mojzesovo postavo. Med letoma 90 in 77 pr. Kr.

1 In glejte, sedaj se je zgodilo, da so bili tisti Lamanci še bolj jezni, ker so pobijali svoje brate; zato so prisegli, da se bodo nad Nefijci maščevali; in tistikrat niso več poskušali pobijati anti-nefi-lehijskega ljudstva.

2 Ampak so vzeli svoje čete in šli v meje zarahemelske dežele in planili na ljudi, ki so bili v amoníhaški deželi, in jih pokončali.

3 In po tem je bilo med njimi in Nefijci veliko bitk, v katerih so bili pregnani in pobiti.

4 In med Lamanci, ki so bili pobiti, so bili skoraj vsi potomci Amulona in njegovih bratov, ki so bili Noetovi duhovniki, in Nefijci so jih pobili;

5 in preostali so, ko so zbežali v vzhodno divjino in se polastili moči in oblasti nad Lamanci, povzročili, da je veliko Lamancev umrlo v ognju zaradi svojega verovanja —

6 kajti številnim od njih se je, potem ko so utrpeli veliko izgubo in toliko stisk, obudil spomin na besede, ki so jim jih v njihovi deželi pridigali Aron in njegovi bratje, zato so začeli dvomiti v izročila svojih očetov in verjeti v Gospoda in da je Nefijcem dal veliko moč; in tako se jih je veliko med njimi v divjini spreobrnilo.

7 In zgodilo se je, da so tisti vladarji, ki so bili ostanek Amulonovih otrok, naročili, naj jih usmrtijo, da, vse tiste, ki so v to verjeli.

8 To mučeništvo je torej povzročilo, da je bilo veliko njihovih bratov podžganih k jezi; in v divjini se je začel prepir; in Lamanci so začeli loviti potomstvo Amulona in njegovih bratov in jih začeli pobijati; in zbežali so v vzhodno divjino.

9 In glejte, tega dne jih Lamanci lovijo. Tako so se izpolnile Abinadijeve besede, ki jih je govoril glede potomstva duhovnikov, ki so ukazali, naj utrpi smrt v ognju.

10 Kajti rekel jim je: Kar boste storili meni, bo simbol tega, kar bo prišlo.

11 In Abinadi je bil torej prvi, ki je utrpel smrt v ognju zaradi svojega verovanja v Boga; to je torej tisto, kar je mislil, da jih bo veliko utrpelo smrt v ognju, kakor jo je utrpel sam.

12 In Noetovim duhovnikom je rekel, da bo njegovo potomstvo napravilo, da jih bo veliko usmrčenih na način, kakor je bil on sam, in da bodo razkropljeni in pobiti, in sicer kakor divje živali preganjajo in pobijajo ovce, ki nimajo pastirja; in sedaj glejte, te besede so se potrdile, kajti Lamanci so jih preganjali in jih lovili in jih potolkli.

13 In zgodilo se je, da so se Lamanci, ko so videli, da Nefijcev ne bodo mogli premagati, spet vrnili v svojo lastno deželo; in številni od njih so prišli prebivat v izmaelsko deželo in v nefijsko deželo in pridružili so se Božjemu ljudstvu, ki je bilo anti-nefi-lehijsko ljudstvo.

14 In tudi oni so zakopali svoje bojno orožje, kakor so ga njihovi bratje, in postali so pravično ljudstvo; in hodili so po Gospodovih poteh in si prizadevali izpolnjevati njegove zapovedi in predpise.

15 Da, in izpolnjevali so Mojzesovo postavo, kajti potrebno je bilo, da so še izpolnjevali Mojzesovo postavo, kajti vsa še ni bila izpolnjena. Toda navkljub Mojzesovi postavi so pričakovali Kristusov prihod, meneč, da je bila Mojzesova postava simbol njegovega prihoda in verujoč, da morajo izpolnjevati tista zunanja izvajanja do takrat, ko se jim bo razodel.

16 Niso torej predpostavljali, da je odrešitev prišla po Mojzesovi postavi, ampak je Mojzesova postava služila, da so okrepili vero v Kristusa; in tako so po veri ohranili upanje v večno odrešitev, zanašajoč se na duha preroštva, ki je govoril o tistem, kar bo prišlo.

17 In sedaj glejte, Amon in Aron in Omner in Himni in njihovi bratje so se silno radostili zavoljo uspeha, ki so ga imeli med Lamanci, videč, da jih je Gospod uslišal glede na njihove molitve in da jim je tudi v vsaki malenkosti potrdil svojo besedo.