1 In sedaj, sin moj, ti imam povedati še nekoliko več kot to, kar sem rekel tvojemu bratu; kajti glej, mar nisi opazil stanovitnosti svojega brata, njegove zvestobe in njegove marljivosti v izpolnjevanju Božjih zapovedi? Glej, mar ti ni bil dober zgled?

2 Kajti mojim besedam nisi prisluhnil tako pozorno, kot je tvoj brat med zoramskim ljudstvom. Tole je torej, kar imam proti tebi; še naprej si se bahal s svojo močjo in svojo modrostjo.

3 In to ni vse, sin moj. Počel si to, kar je bilo zame bridko, kajti opustil si služenje in si šel v sironsko deželo znotraj lamanskih meja za vlačugo Izabelo.

4 Da, številnim je ukradla srce; ampak to ni izgovor zate, sin moj. Moral bi stremeti k služenju, ki ti je bilo zaupano.

5 Mar ne veš, sin moj, da je to gnusno v Gospodovih očeh; da, najgnusnejše od vseh grehov, razen prelivanja nedolžne krvi ali zanikanja Svetega Duha?

6 Kajti glej, če zanikaš Svetega Duha, ko je že imel mesto v tebi, in veš, da si ga zanikal, glej, je to greh, ki je neodpustljiv; in kdor mori zoper Božjo luč in spoznanje, odpuščanja ne dobi lahko; da, povem ti, sin moj, da odpuščanja ne dobi lahko.

7 In sedaj, sin moj, bi jaz želel od Boga, da ti ne bi bil kriv tako velikega zločina. Ne bi omenjal tvojih zločinov, da bi te v duši mučil, če ne bi bilo za tvoje dobro.

8 Toda glej, svojih zločinov ne moreš skriti pred Bogom; in če se ne boš pokesal, bodo poslednji dan pričevali zoper tebe.

9 Torej, sin moj, želel bi, da se pokesaš in opustiš svoje grehe in ne slediš več poželenju svojih oči, temveč čez vse to napraviš križ; kajti če tega ne storiš, nikakor ne moreš podedovati Božjega kraljestva. O pomni in to sprejmi in čez to napravi križ.

10 In zapovedujem ti, da se obvežeš, da se boš glede svojih podvigov posvetoval s svojima starejšima bratoma; kajti glej, v svoji mladosti si in potrebna ti je skrb tvojih bratov. In prisluhni njunemu nasvetu.

11 Ne dopusti, da bi te zapeljale kakršne koli puhlosti ali neumnosti; ne dopusti hudiču, da bi tvoje srce spet odpeljal za hudobnimi vlačugami. Glej, o sin moj, kako veliko krivičnost si priklical nad Zoramce; kajti ko so videli tvoje obnašanje, niso hoteli verjeti mojim besedam.

12 In sedaj mi Gospodov Duh govori: Zapovej svojim otrokom, naj delajo dobro, da ne bodo src številnih ljudi odvedli v pogubo; zato ti zapovedujem, sin moj, v strahu pred Bogom, da se vzdržiš svojih krivičnosti;

13 da se obračaš h Gospodu z vso odločnostjo, umom in močjo; da ne boš več zavajal src, da bi delali húdo; temveč se raje vrni k njim in priznaj svoje napake in krivico, ki si jo storil.

14 Ne išči bogastva ne puhlosti tega sveta; kajti glej, ne moreš jih nesti s seboj.

15 In sedaj, sin moj, bi ti nekoliko govoril glede Kristusovega prihoda. Glej, povem ti, da je on tisti, ki bo zagotovo prišel odvzet grehe sveta; da, svojemu ljudstvu prihaja razglasit vesele novice o odrešitvi.

16 In sedaj, sin moj, to je bilo služenje, h kateremu si bil poklican, da temu ljudstvu razglašaš te vesele novice, da bi pripravil njihov um; oziroma drugače, da bi k njim lahko prišla odrešitev, da bi svoje otroke v srcu pripravili, da bi besedo slišali v času njegovega prihoda.

17 In sedaj te bom glede tega nekoliko pomiril. Glej, čudiš se, zakaj bi to moralo biti razodeto toliko vnaprej. Glej, pravim ti, mar ni za Boga duša v tem času prav tako dragocena, kakor bo duša v času njegovega prihoda?

18 Mar ni potrebno, da bi se načrt odkupitve razkril temu ljudstvu kakor tudi njihovim otrokom?

19 Mar ni Gospodu v tem času enako lahko poslati svojega angela, da tiste vesele novice razglasi tako nam kot našim otrokom, oziroma kot v času po njegovem prihodu?