1 In spet, ker je meni, Almu, Bog zapovedal, naj s seboj vzamem Amuleka in grem spet pridigat temu ljudstvu oziroma ljudem, ki so bili v mestu Amoníha, se je zgodilo, da so se, ko sem jim začel pridigati, z menoj začeli prepirati, rekoč:

2 Kdo si? Mar predpostavljaš, da bomo verjeli pričevanju enega človeka, čeprav bi nam pridigal, da bo zemlja prešla?

3 Niso torej razumeli besed, ki sta jih govorila, kajti niso vedeli, da bo zemlja prešla.

4 In rekli so tudi: Ne bomo verjeli tvojim besedam, če boš prerokoval, da bo to veliko mesto v enem dnevu uničeno.

5 Niso torej vedeli, da Bog lahko napravi takšna čudovita dela, kajti bili so trdosrčno in trdovratno ljudstvo.

6 In rekli so: Kdo je Bog, da med te ljudi ne pošlje več polnomočja kakor enega človeka, da bi jim razglašali resnico o tako velikih in čudovitih stvareh?

7 In pristopili so, da bi name položili roke, toda glejte, niso mogli. In smelo sem stal, da sem jim razglasil, da, smelo sem jim pričeval, rekoč:

8 Glejte, o hudobni in pokvarjeni rod, kako ste pozabili izročilo svojih očetov; da, kako kmalu ste pozabili Božje zapovedi.

9 Mar ne pomnite, da je našega očeta, Lehija, iz Jeruzalema pripeljala Božja roka? Mar ne pomnite, da jih je vse vodil skozi divjino?

10 In mar ste tako kmalu pozabili, kolikokrat je naše očete rešil iz rok njihovih sovražnikov in jih obvaroval pred tem, da bi bili pokončani, in sicer po roki svojih lastnih bratov?

11 Da, in če ne bi bilo njegove neprimerljive moči in njegove milosti in njegovega velikega potrpljenja z nami, bi bili mi dolgo pred tem časovnim obdobjem neizogibno izbrisani z obličja zemlje in morda bi bili zapisani stanju neskončne bede in gorja.

12 Glejte, sedaj vam pravim, da vam zapoveduje, da se pokesate; in če se ne pokesate, nikakor ne morete podedovati Božjega kraljestva. Toda glejte, to ni vse — zapovedal vam je, da se pokesate ali pa vas bo povsem izbrisal z obličja zemlje; da, obiskal vas bo v svoji jezi in od svoje silovite jeze se ne bo odvrnil.

13 Glejte, mar ne pomnite besed, ki jih je govoril Lehiju, rekoč da: Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste v deželi uspevali? In spet, rečeno je, da: Če mojih zapovedi ne boste izpolnjevali, boste ločeni od Gospodove navzočnosti.

14 Želel bi torej, da bi pomnili, da so bili Lamanci, če Božjih zapovedi niso izpolnjevali, ločeni od Gospodove navzočnosti. Vidimo torej, da se je v tem potrdila Gospodova beseda in Lamanci so bili ločeni od njegove navzočnosti od začetka svojih prestopkov v deželi.

15 Vendar vam povem, da bo na sodni dan laže zanje kakor za vas, če boste ostali v svojih grehih, da, in sicer bo v tem življenju laže zanje kakor za vas, če se ne boste pokesali.

16 Kajti veliko obljub je, ki se nanašajo tudi na Lamance; kajti zaradi izročil svojih očetov so ostali v stanju nevednosti; zato bo Gospod z njimi milosten in jim podaljšal obstoj v deželi.

17 In v nekem časovnem obdobju bodo začeli verjeti v njegovo besedo in spoznali, da so izročila njihovih očetov napačna; in številni od njih bodo odrešeni, kajti Gospod bo milosten z vsemi, ki kličejo njegovo ime.

18 Toda glejte, povem vam, da se, če boste vztrajali v svoji hudobiji, vaši dnevi v deželi ne bodo podaljšali, kajti nad vas bodo poslani Lamanci; in če se ne boste pokesali, bodo prišli v trenutku, ko ne boste vedeli in doletelo vas bo popolno pogubljenje; in to bo glede na silovito Gospodovo jezo.

19 Kajti ne bo vam dopustil, da boste živeli v svojih krivičnostih, da boste pogubljali njegovo ljudstvo. Povem vam, ne; raje bi dopustil, da bi Lamanci pokončali vse njegovo ljudstvo, ki se imenuje Nefijevo ljudstvo, če bi bilo mogoče, da bi zapadli v greh in prestopke, potem ko jim je Gospod, njihov Bog, dal tolikšno luč in tolikšno spoznanje;

20 da, potem ko so bili tako močno priljubljeno Gospodovo ljudstvo; da, potem ko so bili priljubljeni bolj kot vsi drugi narodi, rodovi, jeziki ali ljudstva; potem ko jim je bilo vse razkrito glede na njihove želje in njihovo vero in molitve, o tem, kar je bilo, kar je in kar bo prišlo;

21 ko jih je obšel Božji Duh; ko so govorili z angeli in ko jim je govoril Gospodov glas; in ko so imeli duha preroštva in duha razodetja in tudi veliko darov, dar govora jezikov in dar pridiganja in dar Svetega Duha in prevajalski dar;

22 da, in potem ko jih je Bog z Gospodovo roko rešil iz jeruzalemske dežele; ko so bili rešeni pred lakoto in pred boleznijo in vsakovrstnimi boleznimi vseh vrst; in dobili so moč v bitki, da ne bi bili pobiti; potem ko so bili znova in znova rešeni iz suženjstva in ko so bili ohranjeni in obvarovani do sedaj; in uspevali so, dokler niso obogateli z vsakovrstnimi stvarmi —

23 in sedaj glejte, povem vam, da bo, če se bo to ljudstvo, ki je po Gospodovi roki prejelo toliko blagoslovov, pregrešilo navzlic luči in spoznanju, ki ga imajo, vam povem, da bo, če bo temu tako, če bodo zapadli v prestopek, zdaleč laže za Lamance kakor zanje.

24 Kajti glejte, Gospodove obljube se nanašajo tudi na Lamance, na vas pa se ne, če kršite; kajti mar ni Gospod posebej obljubil in trdno odredil, da boste, če se mu boste uprli, povsem izbrisani z obličja zemlje?

25 In sedaj, zaradi tega, da ne boste pokončani, je Gospod poslal svojega angela, da se je prikazal številnim njegovim ljudem, razglašajoč jim, naj gredo in glasno kličejo temu ljudstvu, rekoč: Pokesajte se, kajti nebeško kraljestvo je blizu;

26 in ne veliko dni odslej bo prišel Božji Sin v svoji slavi; in njegova slava bo slava Očetovega Edinorojenega, ki ga navdajajo milostljivost, poštenost in resnica in navdajajo ga potrpežljivost, milost in veliko potrpljenje, ki hitro usliši klice svojega ljudstva in odgovori na njihove molitve.

27 In glejte, pride odkupit tiste, ki se bodo krstili v kesanje po veri v njegovo ime.

28 Zato pripravite Gospodovo pot, kajti čas se je približal, ko bodo vsi ljudje želi plačilo za svoja dela glede na to, kakšna so bila — če so bila pravična, bodo svoji duši želi odrešitev glede na moč in rešitev Jezusa Kristusa; če pa so bila hudobna, bodo svoji duši želi prekletstvo glede na moč in ujetništvo hudiča.

29 Sedaj glejte, to je angelov glas, klicoč ljudem.

30 In sedaj, moji ljubljeni bratje, kajti moji bratje ste in morali bi biti ljubljeni in morali bi izvajati dobra dela, ki so primerna za kesanje, ker ste postali skrajno trdosrčni do Božje besede in ker ste izgubljeno in padlo ljudstvo.

31 Sedaj se je zgodilo, da so se, ko sem jaz, Alma, te besede izgovoril, glejte, ljudje name razsrdili, ker sem jim rekel, da so trdosrčno in trdovratno ljudstvo.

32 In ker sem jim tudi rekel, da so izgubljeno in padlo ljudstvo, so se name razjezili in si prizadevali, da bi name dvignili roke, da bi me vrgli v ječo.

33 Toda zgodilo se je, da jim Gospod ni dopustil, da bi me tistikrat prijeli in me vrgli v ječo.

34 In zgodilo se je, da je Amulek šel in pristopil in jim prav tako začel pridigati. In Amulekove besede torej niso vse zapisane, vendar je del njegovih besed zapisan v tej knjigi.