Sveti spisi
Eter 12


12. poglavje

Prerok Eter opominja ljudi, naj verjamejo v Boga. — Moroni pripoveduje o čudesih in čudih, ki so se zgodila po veri. — Vera je omogočila Jeredovemu bratu, da je videl Kristusa. — Gospod daje ljudem šibkost, da bi bili ponižni. — Jeredov brat je z vero premaknil goro Zerin. — Za odrešitev so potrebni vera, upanje in dobrotljivost. — Moroni je videl Jezusa iz obličja v obličje.

1 In zgodilo se je, da so bili Etrovi dnevi v Koriantumrovih dneh; in Koriantumr je bil kralj vse dežele.

2 In Eter je bil Gospodov prerok; zatorej je Eter prišel v Koriantumrovih dneh in začel ljudem prerokovati, kajti ni ga bilo moč zadržati zaradi Gospodovega Duha, ki je bil v njem.

3 Kajti klical je od jutra prav do sončnega zahoda, opominjajoč ljudi, naj verjamejo v Boga za kesanje, da ne bodo pokončani, govoreč jim, da se po veri izpolni vse —

4 zatorej lahko, kdor verjame v Boga, zagotovo upa na boljši svet, da, in sicer na mesto na Božji desnici, z upanjem, ki pride z vero, ki je sidro za človeške duše, ki jih bo napravila gotove in stanovitne, da bodo vselej delali obilo dobrih del, da bodo slavili Boga.

5 In zgodilo se je, da je Eter ljudem prerokoval velike in čudovite stvari, v katere niso verjeli, ker jih niso videli.

6 In sedaj bi jaz, Moroni, želel nekoliko govoriti glede teh stvari; svetu bi pokazal, da je vera to, na kar upamo in ne vidimo; zatorej se ne sporekajte, ker ne vidite, kajti prej ne boste prejeli pričevanja kakor šele po preizkušnji svoje vere.

7 Kajti po veri se je Kristus pokazal našim očetom, potem ko je vstal od mrtvih; in ni se jim pokazal, dokler niso verovali vanj; zatorej mora biti, da so nekateri verovali vanj, kajti svetu se ni pokazal.

8 Toda zaradi vere ljudi se je pokazal svetu in poveličal Očetovo ime in pripravil pot, da bi bili s tem lahko drugi deležni nebeškega daru, da bi lahko upali na tisto, česar niso videli.

9 Zatorej lahko tudi vi upate in ste deležni daru, če boste le verovali.

10 Glejte, po veri so bili ti od starodavnih poklicani glede na sveti Božji red.

11 Zatorej je bila po veri dana Mojzesova postava. V daru svojega Sina pa je Bog pripravil odličnejšo pot; in po veri se je izpolnila.

12 Kajti če med človeškimi otroki ni vere, Bog med njimi ne more delati čudežev; zatorej se jim ni pokazal, dokler niso verovali.

13 Glejte, Almova in Amulekova vera je bila tista, ki je povzročila, da se je ječa zrušila na zemljo.

14 Glejte, vera Nefija in Lehija je bila tista, ki je spremenila Lamance, da so se krstili z ognjem in s Svetim Duhom.

15 Glejte, vera Amona in njegovih bratov je bila tista, ki je med Lamanci naredila tak velik čudež.

16 Da, in vsi tisti, ki so delali čudeže, so jih delali z vero, in sicer tisti, ki so bili pred Kristusom, in tudi tisti, ki so bili po tem.

17 In po veri so trije učenci prejeli obljubo, da ne bodo okusili smrti; in obljube niso prejeli, dokler niso verovali.

18 In niti ni nikdar nihče delal čudežev, dokler ni veroval; zatorej so najprej verjeli v Božjega Sina.

19 In bilo jih je veliko, katerih vera je bila tako silno močna, celo preden je prišel Kristus, ki jih ni bilo moč zadržati pred tančico, ampak so resnično s svojimi očmi videli to, kar so gledali z očesom vere, in bili so zadovoljni.

20 In glejte, v tem zapisu smo videli, da je bil eden od teh Jeredov brat; kajti tako velika je bila njegova vera v Boga, da takrat, ko je Bog iztegnil svoj prst, tega ni mogel skriti pred očmi Jeredovega brata zaradi besede, ki mu jo je govoril, tiste besede, ki jo je dobil po veri.

21 In potem ko je Jeredov brat videl Gospodov prst zaradi obljube, ki jo je Jeredov brat dobil po veri, Gospod ničesar ni mogel prikriti pred njegovimi očmi; zatorej mu je pokazal vse, kajti nič več ga ni mogel zadržati pred tančico.

22 In po veri so moji očetje prejeli obljubo, da bodo te stvari prišle k njihovim bratom preko drugih narodov; zato mi je Gospod zapovedal, da, in sicer Jezus Kristus.

23 In rekel sem mu: Gospod, drugi narodi bodo te stvari zasmehovali zaradi naše šibkosti v pisanju; kajti Gospod, po veri si nas napravil mogočne v besedi, nisi pa nas napravil mogočne v pisanju; kajti vse te ljudi si napravil, da so lahko veliko govorili zaradi Svetega Duha, ki si jim ga dal;

24 in napravil si nas, da lahko le malo zapišemo zaradi okornosti naših rok. Glej, nisi nas napravil mogočne v pisanju kakor Jeredovega brata, kajti napravil si ga, da je to, kar je zapisal, veliko, prav kakor si ti, da človeka prevzame, ko to bere.

25 Tudi naše besede si napravil močne in velike, prav da jih ne moremo zapisati; ko zatorej zapisujemo, vidimo svojo šibkost in se opotekamo zaradi postavljanja svojih besed; in bojim se, da se drugi narodi ne bi posmehovali našim besedam.

26 In ko sem to izrekel, mi je Gospod spregovoril, rekoč: Nespametni se posmehujejo, ampak žalovali bodo; in moja milostljivost je zadosti za krotke, da ne bodo izkoristili vaše šibkosti;

27 in če bodo ljudje prišli k meni, jim bom pokazal njihovo šibkost. Ljudem dajem šibkost, da bi bili ponižni; in moja milostljivost je zadosti za vse ljudi, ki postanejo ponižni pred menoj; kajti če bodo pred menoj postali ponižni in bodo vame verovali, potem bom njihove šibkosti spremenil v njihovo moč.

28 Glejte, drugim narodom bom pokazal njihovo šibkost in pokazal jim bom, da vera, upanje in dobrotljivost vodijo k meni — izviru vse pravičnosti.

29 In ko sem jaz, Moroni, te besede slišal, sem bil potolažen in sem rekel: O Gospod, zgôdi se tvoja pravična volja, kajti vem, da človeškim otrokom napraviš glede na njihovo vero;

30 kajti Jeredov brat je gori Zerin rekel: Premakni se — in se je premaknila. In če ne bi veroval, se ne bi premaknila: zatorej ti deluješ, potem ko ljudje verujejo.

31 Kajti tako si se prikazal svojim učencem; kajti potem ko so verovali in so govorili v tvojem imenu, si se jim pokazal v veliki moči.

32 In pomnim tudi, da si rekel, da si za človeka pripravil hišo, da, in sicer med bivališči tvojega Očeta, v čemer bo človekovo upanje popolnejše; zatorej mora človek upati ali pa ne more prejeti dediščine na kraju, ki si ga pripravil.

33 In spet, pomnim, da si rekel, da si svet ljubil, in sicer da si za svet dal svoje življenje, da bi ga spet prejel, da bi pripravil kraj za človeške otroke.

34 In vem torej, da je ta ljubezen, ki si jo imel do človeških otrok, dobrotljivost; če zatorej ljudje ne bodo dobrotljivi, ne morejo podedovati mesta, ki si ga pripravil v bivališčih svojega očeta.

35 Zatorej po tem, kar si rekel, vem, da jih boš, če drugi narodi ne bodo dobrotljivi, zaradi naše šibkosti, preizkusil in jim odvzel talent, da, in sicer to, kar so prejeli, in dal tistim, ki bodo imeli obilneje.

36 In zgodilo se je, da sem molil h Gospodu, da bi bil do drugih narodov milostljiv, da bi bili dobrotljivi.

37 In zgodilo se je, da mi je Gospod rekel: Če ne bodo dobrotljivi, tebi nič mar, ti si bil zvest; zatorej bodo tvoja oblačila postala čista. In ker si videl svojo šibkost, boš postal močan, in sicer da boš sédel na mesto, ki sem ga pripravil v bivališčih mojega Očeta.

38 In sedaj se jaz, Moroni, poslavljam od drugih narodov, da, in tudi od svojih bratov, ki jih imam rad, dokler se ne snidemo pred Kristusovim sodnim stolom, kjer bodo vsi ljudje vedeli, da moja oblačila niso omadeževana z vašo krvjo.

39 In potem boste vedeli, da sem videl Jezusa in da je z menoj govoril iz obličja v obličje in da mi je v preprosti ponižnosti povedal, prav kakor človek pove drugemu v mojem lastnem jeziku, glede teh stvari;

40 in le nekaj sem jih zapisal zaradi svoje šibkosti v pisanju.

41 In sedaj, priporočil bi vam, da iščete tega Jezusa, o katerem so preroki in apostoli zapisovali, da bo milostljivost Boga Očeta in tudi Gospoda Jezusa Kristusa in Svetega Duha, ki pričuje o njima, lahko in bo vekomaj bivala v vas. Amen.