1 In sedaj spregovorim glede krsta. Glejte, starešine, duhovniki in učitelji so se krstili; in niso se krstili, če niso dokazali, da so bili tega vredni.

2 Niti niso h krstu pustili nikogar, če ni pristopil strtega srca in skesanega duha in cerkvi pričeval, da se je resnično pokesal vseh svojih grehov.

3 In nikogar niso sprejeli h krstu, če ni prevzel Kristusovega imena in bil odločen, da mu bo služil do konca.

4 In potem ko so bili sprejeti h krstu in je nanje delovala moč Svetega Duha in jih očistila, so bili prišteti med ljudi v Kristusovi cerkvi; in njihova imena so zapisali, da bi se jih spominjali in jih hranili z dobro Božjo besedo, da bi jih obdržali na pravi poti, da bi jih nenehno ohranjali čuječe pri molitvi, zanašajoč se zgolj na zasluge Kristusa, ki je bil povzročitelj in dopolnitelj njihove vere.

5 In cerkev se je često sestajala, da so se postili in molili in da so drug z drugim govorili glede blaginje svojih duš.

6 In često so se sestajali, da so vzeli kruh in vino v spomin na Gospoda Jezusa.

7 In strogo so pazili, da med njimi ni bilo krivičnosti; in kogar so dobili, da je bil krivičen, in so ga tri priče iz cerkve obsodile pred starešinami in če se ni pokesal in ni priznal, so njegovo ime izbrisali in ga niso prišteli med Kristusovo ljudstvo.

8 Toda kolikor krat so se pokesali in si za odpuščanje prizadevali z resničnim namenom, jim je bilo odpuščeno.

9 In cerkev je njihove sestanke vodila glede na delovanje Duha in z močjo Svetega Duha; kajti kakor jih je moč Svetega Duha vodila bodisi k pridiganju oziroma k opominjanju oziroma k molitvi oziroma k ponižnim prošnjam oziroma k petju, celo tako je bilo storjeno.