1 In sedaj, zgodilo se je, da je Abinadi, potem ko je te besede izgovoril, iztegnil roko in rekel: Prišel bo čas, ko bodo vsi videli Gospodovo odrešitev; ko bo vsak narod, rod, jezik in ljudstvo videlo na lastne oči in bo pred Bogom priznalo, da so njegove sodbe pravične.

2 In nato bodo hudobni izvrženi in imeli bodo razlog za ječanje in jok in stok in škripanje z zobmi; in to zato, ker niso hoteli prisluhniti Gospodovemu glasu; zato jih Gospod ne odkupi.

3 Kajti meseni so in hudičevski in hudič ima nad njimi moč; da, in sicer tista stara kača, ki je preslepila naša prva starša, kar je povzročilo njun padec; kar je povzročilo, da je vse človeštvo postalo meseno, polteno, hudičevsko, prepoznavajoč húdo od dobrega, ker so se podvrgli hudiču.

4 Tako je bilo vse človeštvo izgubljeno; in glejte, bili bi neskončno izgubljeni, če Bog svojega ljudstva ne bi odkupil iz njihovega izgubljenega in padlega stanja.

5 Toda pomnite, da ta, ki vztraja v svoji lastni meseni naravi in gre po poteh greha in upora Bogu, ostane v svojem padlem stanju in hudič ima nad njim vso moč. Zato je, kakor da odkupitve ne bi bilo, ker je sovražnik Bogu; in tudi hudič je sovražnik Bogu.

6 In če torej Kristus ne bi prišel na svet, govoreč o stvareh, ki bodo prišle, kakor da bi že prišle, odkupitve ne bi moglo biti.

7 In če Kristus ne bi vstal od mrtvih oziroma pretrgal spone smrti, da grob ne bi imel zmage in da smrt ne bi imela žela, ne bi moglo biti vstajenja.

8 Toda vstajenje je, zato grob nima zmage in želo smrti je premagano v Kristusu.

9 On je luč in življenje sveta; da, luč, ki je neskončna, ki nikoli ne more potemneti; da, in tudi življenje, ki je neskončno, da smrti ne more več biti.

10 In sicer si bo to umrljivo nadelo nesmrtnost in ta propadljivost si bo nadela nepropadljivost in privedeni bodo, da bodo stali pred Božjim sodnim stolom, da jim bo sodil po njihovih delih, naj so bila dobra ali naj so bila húda —

11 če so bila dobra, v vstajenje neskončnega življenja in sreče; in če so bila húda, v vstajenje neskončnega prekletstva, in izročeni so hudiču, ki si jih je podvrgel, kar je prekletstvo —

12 in hodili so glede na svoja lastna mesena hotenja in poželenja; in nikoli niso klicali h Gospodu, ko so jim bile podane roke milosti; kajti roke milosti so jim bile podane, pa niso hoteli; bili so posvarjeni o svojih krivičnostih, in vendarle se jim niso hoteli odreči; in zapovedano jim je bilo, naj se pokesajo, in vendarle se niso hoteli pokesati.

13 In sedaj, mar ne bi morali trepetati in se pokesati svojih grehov in pomniti, da ste lahko odrešeni samo v in po Kristusu?

14 Če torej učite Mojzesovo postavo, učite tudi, da je ta odsev tistega, kar bo prišlo —

15 učite jih, da odkupitev pride po Kristusu Gospodu, ki je sam Večni Oče. Amen.