Sveti spisi
Mozija 18


18. poglavje

Alma pridiga skrivoma. — Pojasni krstno zavezo in krščuje v Mormonovih vodah. — Ustanovi Kristusovo cerkev in posveti duhovnike. — Preživljajo se sami in učijo ljudstvo. — Alma in njegovi ljudje zbežijo pred kraljem Noetom v divjino. Med letoma 147 in 145 pr. Kr.

1 In sedaj, zgodilo se je, da se je Alma, ki je zbežal pred služabniki kralja Noeta, pokesal svojih grehov in krivičnosti in skrivoma hodil med ljudmi in začel učiti Abinadijeve besede —

2 da, glede tega, kar bo prišlo, in tudi glede vstajenja mrtvih in odkupitve ljudi, kar naj bi se zgodilo s Kristusovo močjo in trpljenjem in smrtjo in njegovim vstajenjem in vnebohodom.

3 In toliko, kolikor jih je hotelo prisluhniti njegovim besedam, jih je učil. In učil jih je skrivoma, da kralj tega ne bi izvedel. In veliko jih je njegovim besedam verjelo.

4 In zgodilo se je, da jih je toliko, kolikor mu jih je verjelo, šlo na kraj, ki se je imenoval Mormon, in ime je dobil po kralju, in bil je v mejah dežele in občasno so ga, oziroma v različnih letnih obdobjih, pustošile divje živali.

5 V Mormonu je bil torej izvir čiste vode in Alma je krenil tjakaj, ker je bila tam blizu vode goščava drevesc, kjer se je podnevi skrival pred kraljevim preganjanjem.

6 In zgodilo se je, da jih je toliko, kolikor mu jih je verjelo, šlo tjakaj poslušat njegove besede.

7 In zgodilo se je po veliko dneh, da se jih je na kraju Mormon zbralo dobršno število, da bi slišali Almove besede. Da, zbrali so se vsi, ki so verjeli njegovi besedi, da bi ga slišali. In učil jih je in jim pridigal kesanje in odkupitev in vero v Gospoda.

8 In zgodilo se je, da jim je rekel: Glejte, tukaj so Mormonove vode (kajti tako so se imenovale) in ker torej želite priti v Božjo čredo in se imenovati njegovo ljudstvo in ste voljni nositi drug drugega bremena, da bi bila lahka;

9 da, in ste voljni žalovati s tistimi, ki žalujejo; da, in tolažiti tiste, ki potrebujejo tolažbo, in pričevati o Bogu vselej in v vsem in povsod, kjer bi utegnili biti, prav do smrti, da vas bo Bog lahko odkupil in prištel k tistim od prvega vstajenja, da boste lahko imeli večno življenje —

10 sedaj vam povem, če je to želja vašega srca, kaj imate proti temu, da bi se krstili v Gospodovem imenu kakor priče pred njim, da bi z njim sklenili zavezo, da mu boste služili in izpolnjevali njegove zapovedi, da bo na vas lahko obilneje razlil svojega Duha?

11 In ko so torej ljudje te besede slišali, so od radosti plosknili z rokami in vzkliknili: To je želja našega srca!

12 In sedaj se je zgodilo, da je Alma prijel Helama, ki je bil eden prvih, in šel in stopil v vodo in zaklical, rekoč: O Gospod, razlij svojega Duha na svojega služabnika, da bo lahko to delo opravil s svetostjo srca!

13 In ko je te besede izrekel, je bil na njem Gospodov Duh in je rekel: Helam, krstim te s polnomočjem vsemogočnega Boga kot pričevanje, da si sklenil zavezo, da mu boš služil, dokler ne boš mrtev, kar zadeva umrljivo telo; in naj se Gospodov Duh razlije nate; in naj ti da večno življenje preko odkupitve Kristusa, ki ga je pripravil od osnovanja sveta.

14 In potem ko je Alma te besede izrekel, sta se tako Alma kot Helam potopila v vodo; in vstala sta in prišla iz vode radostna, ker ju je navdal Duh.

15 In spet, Alma je prijel drugega in šel v drugo v vodo in ga krstil kakor prvega, le da se sam ni spet potopil v vodo.

16 In tako je krstil vsakega, ki je šel na kraj Mormon; in po številu jih je bilo okrog dvesto in štiri duše; da, in krstili so se v Mormonovih vodah in navdala jih je Božja milostljivost.

17 In od takrat naprej so se imenovali Božja cerkev oziroma Kristusova cerkev. In zgodilo se je, da so vsakogar, kdor se je krstil z Božjo močjo in polnomočjem, prišteli k njegovi cerkvi.

18 In zgodilo se je, da je Alma, ki je imel Božje polnomočje, posvetil duhovnike; in sicer enega duhovnika na vsakih petdeset od njihovega števila je posvetil, da jim bodo pridigali in jih učili glede tega, kar zadeva Božje kraljestvo.

19 In zapovedal jim je, naj ne učijo nič drugega, razen tega, kar je učil on, in kar so govorila usta svetih prerokov.

20 Da, zapovedal jim je celo, naj ne pridigajo nič drugega, razen kesanja in vere v Gospoda, ki je odkupil svoje ljudstvo.

21 In zapovedal jim je, naj med njimi ne bo prepira, ampak naj se zazrejo predse z enim očesom, ker so ene vere in enega krsta, ker so se jim srca prepletla v eno in v medsebojno ljubezen.

22 In tako jim je zapovedal pridigati. In tako so postali Božji otroci.

23 In zapovedal jim je, naj spoštujejo sobotni dan in ga ohranjajo svetega in naj se tudi vsak dan zahvaljujejo Gospodu, svojemu Bogu.

24 In zapovedal jim je tudi, naj duhovniki, ki jih je posvetil, za svoje preživljanje delajo s svojimi lastnimi rokami.

25 In en dan v tednu je bil določen, da se zbirajo, da ljudi učijo in častijo Gospoda, svojega Boga, in tudi da se zbirajo kolikor krat je to v njihovi moči.

26 In duhovniki naj za svoje preživljanje ne bodo odvisni od ljudi; ampak naj za svoje delo prejmejo Božjo milostljivost, da se bodo okrepili v Duhu, ker bodo imeli spoznanje o Bogu, da bodo lahko učili z Božjo močjo in polnomočjem.

27 In Alma je spet zapovedal, naj ljudje v cerkvi dajejo od svojega imetja, vsak glede na to, kar ima; če ima kdo obilneje, naj daje obilneje; in od tega, ki ima malo, naj bi se le malo zahtevalo; in temu, ki nima, bi se moralo dati.

28 In tako naj dajejo od svojega imetja po lastni volji in dobrih željah do Boga, in tistim pomoči potrebnim duhovnikom, da, in vsaki goli duši, ki je potrebovala pomoč.

29 In to jim je rekel, ker mu je Bog zapovedal; in pred Bogom so hodili pokončno in drug drugemu so dajali tako posvetno kot duhovno glede na svoje potrebe in pomanjkanje.

30 In sedaj se je zgodilo, da je bilo vse to storjeno v Mormonu, da, ob Mormonovih vodah, v gozdu, ki je bil blizu Mormonovih voda; da, kraj Mormon, Mormonove vode, Mormonov gozd, kako lepi so v očeh teh, ki so tam spoznali svojega Odkupitelja; da, in kako blagoslovljeni so, kajti vekomaj bodo peli v njegovo slavo.

31 In to je bilo storjeno v mejah dežele, da kralj tega ne bi izvedel.

32 Toda glejte, zgodilo se je, da je kralj, ker je med ljudstvom odkril gibanje, poslal svoje služabnike, da bi jih opazovali. Zato jih je na dan, ko so se zbrali, da bi slišali Gospodovo besedo, kralj odkril.

33 In sedaj je kralj rekel, da je Alma hujskal ljudi k uporu zoper njega; zato je poslal svojo vojsko, da bi jih pokončala.

34 In zgodilo se je, da so bili Alma in Gospodovo ljudstvo obveščeni o prihodu kraljeve vojske; zato so vzeli svoje šotore in svoje družine in odšli v divjino.

35 In po številu jih je bilo okrog štiristo in petdeset duš.