1 O Bog, kje si? In kje je paviljon, ki prekriva tvoje skrivališče?

2 Kako dolgo boš zadrževal svojo roko in s svojim očesom, da, s svojim čistim očesom iz večnih nebes gledal krivice storjene mojemu ljudstvu in mojim služabnikov in bo tvoje uho poslušalo njihove klice?

3 Da, o Gospod, kako dolgo bodo trpeli te krivice in nezakonita zatiranja, preden se bo tvoje srce omehčalo do njih in te bo do obisti ganilo sočutje do njih?

4 O Gospod Bog Vsemogočni, stvarnik nebes, zemlje in mórij in vsega, kar je v njih, in ki nadzoruješ in pokoriš hudiča in temo in neprosvetljeno Šeólovo gospostvo — iztegni roko, tvoje oko naj prebode, tvoj paviljon naj se dvigne, tvoje skrivališče naj ne bo več prekrito, tvoje uho naj se približa, tvoje srce naj se omehča in te do obisti gane sočutje do nas.

5 Tvoja jeza naj se razvname zoper naše sovražnike in v besu svojega srca nas z mečem maščuj za krivice.

6 Pomni svoje trpeče svete, o naš Bog; in tvoji služabniki se bodo vekomaj radostili v tvojem imenu.

7 Sin moj, mir bodi tvoji duši; tvoja nadloga in tvoje stiske bodo le kratek trenutek;

8 in potem, če boš to dobro prenesel, te bo Bog povzdignil na višavo; zmagal boš nad vsemi svojimi nasprotniki.

9 Prijatelji ti stojijo ob strani in spet te bodo pozdravili s toplim srcem in prijateljsko roko.

10 Nisi še kot Job; tvoji prijatelji se ne prepirajo s teboj, niti te ne obtožujejo prestopništva, kakor so Joba.

11 In upanje tistih, ki te obtožujejo prestopništva, se bo razblinilo in njihova pričakovanja se bodo kakor belo ivje stopila pred žgočimi žarki vzhajajočega sonca;

12 in tudi da je Bog dvignil svojo roko in pečat, da bi spremenil čase in obdobja in da bi jim zaslepil um, da ne bi razumeli njegovih čudovitih del; da bi tudi njih lahko preizkusil in jih ujel v njihovi lastni zvitosti;

13 tudi ker so njihova srca izprijena in da se bodo stvari, ki so jih pripravljeni prizadejati drugim, in radi vidijo, da drugi trpijo, lahko zgrnile nanje prav do zadnjega;

14 da bodo tudi oni lahko razočarani in se jim bodo upi sesuli;

15 in ne veliko let odslej, da bodo s svojim potomstvom odstranjeni izpod neba, govori Bog, da niti eden od njih ne bo stal ob zidu in živel.

16 Prekleti so vsi tisti, ki bodo zoper moje maziljence vzdignili peto, govori Gospod, in vpili, da so grešili, ko pred menoj niso grešili, govori Gospod, temveč so naredili, kar je bilo v mojih očeh prav in kar sem jim zapovedal.

17 Toda tisti, ki vpijejo o prestopništvu, to delajo, ker so služabniki greha in so sami otroci neposlušnosti.

18 In tistim, ki krivo zaprisegajo zoper moje služabnike, da bi jih zasužnjili in umorili —

19 gorje jim; ker so pohujšali moje male, bodo ločeni od uredb moje hiše.

20 Njihova košara ne bo polna, njihove hiše in njihovi skednji bodo uničeni in njih same bodo prezirali tisti, katerim so laskali.

21 Pravice do duhovništva ne bodo imeli niti oni, niti njihovo potomstvo za njimi iz roda v rod.

22 Zanje bi bilo bolje, da bi jim okrog vratu obesili mlinski kamen in bi utonili v morski globini.

23 Gorje vsem tistim, ki moje ljudstvo žalostijo in preganjajo in ubijajo in zoper njih pričujejo, govori Gospod nad vojskami; gadji rod ne bo ušel prekletstvu pekla.

24 Glejte, moje oči vidijo in poznajo vsa njihova dela in za vse njih sem pripravil naglo sodbo v obdobju le-te;

25 kajti vsakemu človeku je določen čas glede na to, kakšna bodo njegova dela.

26 Bog vam bo dal spoznanje po svojem Svetem Duhu, da, po neizrekljivem daru Svetega Duha, ki ni bilo razodeto, odkar je bil svet do sedaj;

27 ki so ga naši predniki pričakovali z nestrpnim pričakovanjem, da bo razodeto v poslednjih časih, k čemur so njihove misli usmerili angeli, ker je bilo prihranjeno za polnost njihove slave;

28 prihodnji čas, v katerem nič ne bo zadržano, naj bo en Bog ali veliko bogov, se bodo razodeli.

29 Vsi prestoli in gospostva, vladarstva in moči bodo razodete in dane vsem, ki so hrabro vztrajali v evangeliju Jezusa Kristusa.

30 In tudi če bodo nebu oziroma morjem ali kopnemu ali soncu, luni ali zvezdam začrtane meje —

31 vsi časi njihovega gibanja, vsi določeni dnevi, meseci in leta in vsi dnevi njihovih dni, mesecev in let in vse njihove slave, zakoni in določeni časi, bodo razodeti v dneh razdobja polnosti časov —

32 glede na to, kar je bilo posvečeno sredi svèta večnega Boga vseh drugih bogov, preden je bil ta svet, kar bo prihranjeno za zaključek in konec le-tega, ko bo vsak človek stopil v njegovo večno navzočnost in v njegov nesmrtni počitek.

33 Kako dolgo lahko tekoče vode ostanejo nečiste? Katera moč bo ustavila nebesa? Kakor da bi človek iztegnil svojo drobno roko, zato da bi reko Misuri ustavil v njeni začrtani smeri oziroma da bi jo obrnil proti toku, prav kakor če bi hotel ovirati Vsemogočnega, da bi izlil spoznanje iz nebes na glave svetih iz poslednjih dni.

34 Glejte, veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. In zakaj niso izvoljeni?

35 Ker se njihova srca tako zelo predajajo stvarem tega sveta in hrepenijo po človeških časteh, da se ne naučijo te ene lekcije —

36 da so pravice duhovništva neločljivo povezane z nebeškimi močmi in da nebeških moči ni moč nadzorovati niti z njimi ravnati drugače kakor po načelih pravičnosti.

37 Da nam bodo lahko podeljene, je res; vendar če si prizadevamo prikriti svoje grehe ali zadostiti svojemu ponosu oziroma svojemu nečimrnemu častihlepju ali v kakršni koli meri nepravičnosti izvajati nadzor oziroma oblast oziroma pritisk nad dušami človeških otrok, glejte, se nebesa umaknejo; Gospodov Duh je užaloščen; in ko se umakne, amen duhovništvu oziroma polnomočju tega človeka.

38 Glejte, preden se zave, je prepuščen sebi, da se upira ostnu, da preganja svete in da se bojuje zoper Boga.

39 Iz žalostnih izkušenj smo se naučili, da je takšna narava in nagnjenje skoraj vseh ljudi, brž ko dobijo malo polnomočja, kakor predpostavljajo, nemudoma začnejo izvajati nepravično oblast.

40 Zato je veliko poklicanih, a malo izvoljenih.

41 Nobene moči oziroma vpliva se na osnovi duhovništva ne more oziroma se ne bi smelo obdržati, kakor le s prigovarjanjem, z velikim potrpljenjem, z ljubeznivostjo in krotkostjo in z nehlinjeno ljubeznijo;

42 s prijaznostjo in čistim spoznanjem, kar bo močno razširilo dušo brez hinavščine in brez zvijačnosti —

43 pravočasno ostro grajaj, kadar te k temu vodi Sveti Duh; in nato po tistem izkaži veliko ljubezni temu, katerega si oštel, da te ne bo imel za svojega sovražnika;

44 da bo lahko vedel, da je tvoja zvestoba močnejša od spon smrti.

45 Do obisti naj te prav tako navdaja dobrotljivost do vseh ljudi in do domačih po veri in naj ti krepost neprestano krasi misli; nato se ti bo samozaupanje v Božji navzočnosti okrepilo; in nauk duhovništva bo kapljal v tvojo dušo kakor rosa z neba.

46 Sveti Duh bo tvoj stalni spremljevalec in tvoje žezlo nespremenljivo žezlo pravičnosti in resnice; in tvoje gospostvo bo večno gospostvo in bo k tebi pritekalo brez sredstev prisile na veke vekov.