Popolna pot do sreče

Moji ljubi bratje in sestre, tako v Konferenčnem središču kot po vsem svetu, kako hvaležen sem za priložnost, da vam to dopoldne lahko spregovorim o svojih mislih!

Pred dvainpetdesetimi leti, julija 1964, sem bil po dolžnosti v New York Cityju, kjer je takrat potekal svetovni sejem. Nekega zgodnjega jutra sem se na sejmu ustavil ob mormonskem paviljonu. Prispel sem ravno pred predvajanjem cerkvenega filma Man’s Search for Happiness (Človekovo iskanje sreče), ki prikazuje načrt odrešitve, ki je odtlej postal cerkvena klasika. Sedel sem poleg mladega moškega, starega približno petintrideset let. Izmenjala sva nekaj besed. Ni bil član naše Cerkve. Nato so ugasnili luči in film se je začel.

Poslušali smo glas pripovedovalca, ki je zastavljal globoka in obča vprašanja: Od kje sem prišel? Zakaj sem tukaj? Kam grem, ko odidem s tega sveta? Vsa ušesa so se naprezala, da bi slišala odgovore, in vse oči so bile uprte v predvajane slike. Opis predzemeljskega življenja je bil dan skupaj s pojasnilom našega namena na zemlji. Priča smo bili ganljivemu prizoru odhoda ostarelega dedka iz tega življenja in njegovega veličastnega srečanja z ljubljenimi, ki so v duhovni svet odšli pred njim.

Na koncu te čudovite predstavitve načrta nebeškega Očeta za nas je množica tiho zapustila prostor; veliko jih je bilo zaradi sporočila v filmu vidno ganjenih. Mladi obiskovalec poleg mene ni vstal. Vprašal sem ga, če mu je bila predstavitev všeč. Prepričano je odgovoril: »To je res!«

Očetov načrt za našo srečo in odrešitev naši misijonarji oznanjajo po vsem svetu. Vsi, ki to božansko sporočilo slišijo, ga ne sprejmejo. Toda moški in ženske povsod, kot moj mladi prijatelj na svetovnem sejmu v New Yorku, prepoznajo njegove resnice in stopijo na pot, ki jih varno vodi domov. Življenje se jim za vedno spremeni.

Bistvo načrta je odrešenik Jezus Kristus. Brez njegove odkupne daritve bi bili vsi izgubljeni. Vendar ni dovolj, da vanj in v njegovo poslanstvo zgolj verjamemo. Moramo delati in se učiti, raziskovati in moliti, se pokesati in se izboljšati. Poznati moramo Božje zakone in po njih živeti. Prejeti moramo njegove odrešilne uredbe. Le če bomo to delali, bomo prejeli pravo, večno srečo.

Blagoslovljeni smo, ker imamo resnico. Naročeno nam je, naj to resnico oznanjamo. Resnico živimo, da si bomo lahko zaslužili vse, kar ima Oče za nas. On ne naredi nič, kar ne bi bilo v našo korist. Rekel nam je, da je njegovo delo in njegova slava, da bi se uresničila človekova nesmrtnost in večno življenje.¹

Iz globin svoje duše in z vso ponižnostjo pričujem o velikem daru, ki je Očetov načrt za nas. To je edina popolna pot do miru in sreče tako v tem kot v prihodnjem svetu.

Moji bratje in sestre, na koncu vam zapuščam svoje pričevanje in blagoslov in to storim v imenu Odrešenika in Odkupitelja, in sicer Jezusa Kristusa, amen.