2012
Ponovno odkrijmo božičnega duha
december 2012


Sporočilo Prvega predsedstva — december 2012

Ponovno odkrijmo božičnega duha

Slika
predsednik Thomas S. Monson

Pred leti so me skupaj z drugimi kot mladega starešino poklicali v bolnišnico v Salt Lake Cityju, da bi bolnim otrokom dali blagoslov. Ko smo vstopili, smo opazili božično drevo z žarečimi in prijaznimi lučkami ter pod njegovimi širokimi vejami zagledali pozorno zavite pakete. Nato smo šli po hodnikih, kjer so nas s smehljajočimi obrazi pozdravili dečki in deklice — nekateri so imeli v mavcu roko ali nogo, druge je spremljala bolezen, ki je mogoče ni bilo moč tako lahko pozdraviti.

Neki majhen, hudo bolan deček, mi je zaklical: »Kako ti je ime?«

Povedal sem mu svoje ime, on pa me je vprašal: »Mi boš dal blagoslov?«

Blagoslov je dobil in ko sva hotela oditi od njegove postelje, je dejal: »Najlepša hvala.«

Napravila sva nekaj korakov, nakar sem ga zaslišal zaklicati: »O, brat Monson, pa srečen božič!« Na njegovem obrazu se je nato zarisal velik nasmeh.

Ta deček je imel božičnega duha. Božični duh je nekaj, kar upam, da imamo vsi v srcu in v življenju – ne le v tem določenem času leta, temveč vse leto.

Če imamo božičnega duha, se spominjamo Jezusa, katerega rojstvo praznujemo v tem času leta: »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2:11)

V današnjih dneh duh podarjanja daril igra veliko vlogo pri praznovanju božičnega časa. Sprašujem se, ali bi nam koristilo, če bi se vprašali: Katera darila bi Gospod želel, da jih v tem posebnem času leta dam njemu ali drugim?

Naj predlagam, da bi nebeški Oče želel, da bi vsak od nas njemu in njegovemu Sinu podaril darilo poslušnosti. Čutim tudi, da bi nas prosil, naj podarimo sebe in naj ne bomo sebični ali pohlepni ali prepirljivi, kakor njegov ljubi Sin predlaga v Mormonovi knjigi:

»Kajti resnično, resnično, povem vam, kdor ima duha prepira, ni od mene, pač pa je od hudiča, ki je oče prepira in podžiga človeška srca, da se med seboj prepirajo v jezi.

Glejte, ni moj nauk, da bi človeška srca podžigal k medsebojni jezi; pač pa je moj nauk, da bi morale biti take reči odpravljene.« (3 Ne 11:29–30)

V tem čudovitem razdobju polnosti časov so naše priložnosti, da podarjamo sebe, brezmejne, vendar tudi kratkotrajne. Danes so ljudje, ki jih v srcu lahko razveselimo, jim naklonimo prijazne besede, zanje nekaj storimo in rešimo duše.

Nekdo, ki je imel dober vpogled v božičnega duha, je zapisal:

Jaz sem božični duh —

vstopim v reven dom, zaradi česar bledolični otroci v čudovitem zadovoljstvu na široko odpro oči.

Zaradi mene se revna stisnjena dlan razpre in tako narišem svetlo pikico v duši.

Zaradi mene ostareli spet postanejo mladi in se zadovoljno smejijo kakor nekoč.

Ohranjam sanjarjenje v otroškem srcu in spanec razvedrim s sanjami, ki jih tke čarobnost.

Zaradi mene se navdušene noge s polnimi košarami povzpnejo po temnih stopnicah in za seboj puščajo srca, ki so začudena nad dobroto sveta.

Zaradi mene izgubljeni sin za trenutek zastane na svoji divji, razsipni poti in neučakani ljubezni pošlje drobcen spomin, ki prebudi solze radosti — solze, ki izmijejo globoke gube bridkosti.

Vstopim v temne jetniške celice in može z brazgotinami spomnim na to, kaj bi lahko bilo, in pokažem na dobre dni, ki bodo še prišli.

Nežno vstopim v miren, bel dom bolečine in na ustnice, ki so preslabotne, da bi govorile, temveč samo drgetajo v tihi, zgovorni hvaležnosti.

Na tisoče načinov napravim, da utrujeni svet pogleda navzgor v obraz Boga in za kratek trenutek pozabi stvari, ki so majhne in grozne.

Jaz sem božični duh.1

Da bi vsi ponovno odkrili božičnega duha – in sicer Kristusovega duha!

Opomba

  1. E. C. Baird, Christmas Spirit, James S. Hewitt, iz., Illustrations Unlimited, 1988, str. 81.

Nauk tega sporočila

Ko boste družini predajali sporočilo predsednika Monsona, premislite, kako bi poudarili vprašanje, ki ga je zastavil o darilih, katere želi, da jih v tem času damo Bogu ali drugim. Družinske člane spodbudite, naj zapišejo svoje misli in zamisli (majhni otroci pa naj narišejo risbico) o tem, kako naj »ponovno odkrijejo božičnega duha — in sicer Kristusovega Duha«.