2010–2019
Božji prerok
april 2018


Božji prerok

Prerok ne stoji med vami in Odrešenikom. Ravno nasprotno, stoji poleg vas in kaže pot k Odrešeniku.

Tudi jaz pozdravljam starešino Gerrita Gonga in starešino Ulissesa Soaresa v zbor dvanajsterih, bratstvo, ki mu ni para.

Z izkazovanjem podpore predsedniku Russellu M. Nelsonu kot Gospodovemu preroku in predsedniku Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni smo bili del božansko odrejenega svečanega zborovanja – svečanega zato, ker so bili dogodki te zadnje ure predvideni v nebesih pred nastankom sveta. Gospod Jezus Kristus, ki vodi svoje delo, je danes nam, svojemu ljudstvu zaveze, po predsedniku Eyringu predstavil svojega preroka, svojega maziljenega voditelja, in nam omogočil, da javno pokažemo svojo pripravljenost, da ga podpremo in upoštevamo njegov nasvet.

Želim, da milijoni članov, ki niste z nami tu v Konferenčnem središču, veste, da je bil v tej zgradbi med izkazovanjem podpore predsedniku Nelsonu Gospodov Duh natanko tak, kot bi ga predvideli –poln duhovne moči. Toda naše iz nebes vodeno zborovanje ne poteka samo v tem Konferenčnem središču, ampak po vsem svetu – v kapelah v Aziji, Afriki in Severni Ameriki; v domovih v Srednji in Južni Ameriki ter Evropi; na pokritih terasah na Tihem oceanu in na morskih otokih. To zborovanje poteka v vsakem kotičku sveta, kjer nemara ste, četudi ste povezani zgolj z zvokom na vašem pametnem telefonu. Škofje niso prešteli naših dvignjenih rok, zagotovo pa so jih opazili v nebesih, ker je naša zavezaz Bogom in naše dejanje je zabeleženo v knjigi življenja.

Gospod si izbere preroka

Preroka izbere sam Gospod. Ni kampanje, ni glasnih razprav, ni postavljanja za položaj, ni razhajanj, nezaupanja, pomote ali zmede.Tudi jaz potrjujem, da je bila nebeška moč z nami v zgornji sobi templja, ko smo v molitvi obdali predsednika Nelsona in pri tem občutili neizpodbitno Gospodovo odobravanje.

Izbira predsednika Nelsona, da služi kot Gospodov prerok, je bila sprejeta dolgo tega. Gospodove besede Jeremiji se nanašajo tudi na predsednika Nelsona: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil, te postavil za preroka narodom.«1 Pred samo tremi leti je bil starešina Nelson pri svojih devetdesetih letih četrti najstarejši po stažu služenja, dva od treh starejših apostolov pa sta bila po letih mlajša od njega. Gospod, ki nadzira življenje in smrt, si izbere preroka. Predsednik Nelson je pri svojih triindevetdesetih letih izvrstnega zdravja. Upamo, da bo z nami še nadaljnje desetletje ali dve, ampak za zdaj ga skušamo prepričati, naj se izogiba smučiščem.

Čeprav podpiramo preroka kot Gospodovega maziljenca, naj bo jasno, da častimo le Boga, nebeškega Očeta in njegovega božanskega Sina. Le po zaslugah, milosti in milostljivosti našega Odrešenika, Jezusa Kristusa lahko nekega dne ponovno vstopimo v njuno navzočnost.2

Zakaj sledimo preroku?

Toda Jezus je učil tudi pomembno resnico o služabnikih, ki nam jih pošilja. Rekel je: »Kdor sprejme [tebe], mene sprejme; kdor pa mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal.«3

Najpomembnejša vloga Gospodovega preroka je, da nas uči o Odrešeniku in nas vodi k njemu.

Obstaja veliko logičnih sklepanj, da sledimo predsedniku Russellu M. Nelsonu. Celo tisti, ki niso naše veroizpovedi, bi ga imenovali blesteč. Bil je zdravnik pri dvaindvajsetih letih, cenjeni srčni kirurg in sloveč pionir v razvoju operacij na odprtem srcu.

Večina bi poudarila njegovo modrost in presojo: devet desetletij učenja o življenju in smrti, nesebičnega življenja, ljubezni in poučevanja Božjih otrok v vsakem kotičku sveta in izkušnje zrelosti, saj ima 10 otrok, 57 vnukov in 118 pravnukov (ta zadnja številka se pogosto spreminja; preteklo sredo se je rodil pravnuk).

Slika
Predsednik Russell M. Nelson z novim vnukom

Tisti, ki ga dobro poznajo, bi povedali, da se predsednik Nelson z življenjskimi težavami sooča z vero in pogumom. Ko je za rakom umrla njegova sedemintridesetletna hči Emily in zapustila ljubečega moža in pet majhnih otrok, sem ga slišal reči: »Bil sem njen oče, zdravnik in apostol Gospoda Jezusa Kristusa, vendar sem moral skloniti glavo in priznati: ‘Ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.’«4

Čuvaj na stolpu

Čeprav vse te plemenite lastnosti občudujemo, zakaj sledimo predsedniku Nelsonu? Zakaj sledimo preroku? Ker ga je Gospod Jezus Kristus poklical in ga določil za svojega stražarja na stolpu.

Slika
Carcassonne, Francija

Carcassonne je izjemno, z obzidjem obdano mesto v Franciji, ki stoji že od srednjega veka. Visoki stolpi se vzpenjajo navzgor iz zaščitnih zidov, postavljenih za stražarje, ki so dan in noč stali na teh stolpih in svojo pozornost usmerjali v daljavo zaradi morebitnih sovražnikov. Ko je stražar na stolpu videl, da se sovražnik približuje, je s svojim svarilnim glasom ljudi v Carcassonneju zavaroval pred nevarnostjo, ki je niso mogli videti.

Prerok je stražar na stolpu, ki nas varuje pred duhovnimi nevarnostmi, ki jih morda ne vidimo.

Gospod je Ezekielu rekel: »Postavil sem te za stražarja Izraelovi hiši. Ko zaslišiš besedo iz mojih ust, jih posvari v mojem imenu!«5

Pogosto govorimo o potrebi, da sledimo preroku, vendar pomislimo na to težko breme, ki ga Gospod polaga na svojega preroka: »[Če] ne govoriš, da bi posvaril krivičneža [...] , [in] umre ta krivičnež zaradi svoje krivičnosti, [bom] njegovo kri [...] terjal iz tvojih rok.«6

Poglobljeno pričevanje

Predsednika Nelsona sprejemamo, kot bi sprejemali Petra ali Mojzesa, če bi živeli v njunih dnevih. Bog je Mojzesu rekel: »S tvojimi usti bom in te bom učil, kaj moraš govoriti.«7 Gospodovemu preroku prisluhnemo z vero, da so njegove besede, kakor če bi jih prejeli iz Gospodovih lastnih ust.8

Je to slepa vera? Ne, ni. Vsak ima duhovno pričevanje o resničnosti obnove evangelija Jezusa Kristusa. Po svoji lastni volji in izbiri smo to jutri dvignili roko, oznanjujoč svojo željo, da Gospodovega preroka podpremo z zaupanjem, vero in molitvijo9 in upoštevamo njegove nasvete. Kot sveti iz iz poslednjih dni imamo privilegij, da prejmemo osebno pričevanje, da je predsednika Nelsona poklical Bog. Ker moja žena Kathy predsednika Nelsona osebno pozna že skoraj trideset let in ne dvomi o njegovi božanski vlogi, je ob njegovi oddelitvi začela prebirate vse njegove konferenčne govore preteklih štiriintridesetih let in molila za globljo potrditev njegove preroške vloge. Obljubljam, da boste deležni tega velikega pričevanja, če si boste zanj ponižno in vredni prizadevali.

Zakaj smo tako voljni slediti prerokovemu glasu? Prerokov glas tistim, ki marljivo iščejo večno življenje, prinaša duhovno varnost v zelo nemirnih časih.

Živimo na planetu, kjer nas glasno vabi na milijone glasov. Internet, naši pametni telefoni, preštevilne oblike razvedrila, vse to prosi za našo pozornost in vpliva na nas v upanju, da bomo kupili njihove izdelke in prevzeli njihova merila.

Navidezno neskončna paleta informacij in mnenj nas opominja na svetopisemska svarila, da nas »premetava«10 sem in tja, da nas »veter dviga«11 in da nas premagujejo »človeške zvijačnosti« tistih, ki čakajo, da bi nas zavedli12.

Da bi svoje duše zasidrali pri Gospodu Jezusu Kristusu, moramo prisluhniti tistim, ki jih pošlje. Sledenje preroku v svetu zmede je, kot da bi bili na ledeno mrzel dan zaviti v mehko, toplo odejo.

Živimo v svetu razlogov, razprav, argumentov, logike in pojasnil. Spraševanje »Zakaj« je pozitivno v tako številnih vidikih našega življenja, ki moči našega razuma omogoča, da vodi množico izbir in odločitev, s katerimi se vsak dan soočamo.

Toda Gospodov glas pogosto pride brez pojasnila.13 Veliko prej, preden so znanstveniki preučili vpliv nezvestobe na zaupljive zakonce in otroke, je Gospod izjavil: »Ne prešuštvuj!«14 Bolj kot to, da se zanašamo zgolj na razum, cenimo dar Svetega Duha.

Ne bodite presenečeni

Slika
Noe pridiga.

Prerokov glas bo, čeprav bo govoril prijazno, pogosto glas, ki nas bo prosil, naj se spremenimo, pokesamo in vrnemo h Gospodu. Ne odlašajmo, če se moramo spremeniti. In naj nas ne bo strah, če prerokov svarilni glas nasprotuje priljubljenim mnenjem današnjega dne. Tisti trenutek, ko prerok prične govoriti, nejevoljni neverniki vedno vržejo ognjene krogle zasmehovanja Če boste ponižno upoštevali nasvet Gospodovega preroka, vam obljubljam dodatne blagoslove varnosti in miru.

Slika
Samuel Lamanec prerokuje

Ne bodite presenečeni, če vaši osebni pogledi sprva ne bodo povsem usklajeni z nauki Gospodovega preroka. To so trenutki učenja, ponižnosti, ko se v molitvi spustimo na kolena. Vztrajamo v veri, zaupamo v Boga, vedoč, da bomo sčasoma od nebeškega Očeta prejeli več duhovne jasnosti. Eden od prerokov je opisal neprimerljivi Odrešenikov dar kot »Sinova volja je použita v Očetovi volji«15. To, da svojo voljo predamo Gospodovi volji, pravzaprav sploh ni predaja, ampak začetek veličastne zmage.

Nekateri bodo prerokove besede poskušali pretirano analizirati in skušali ugotoviti, kaj je njegov preroški glas in kaj je njegovo osebno mnenje.

Brat Russell M. Nelson je leta 1982, dve leti preden je bil poklican za generalnega voditelja, rekel: »Nikoli se nisem vprašal: ‘Kdaj prerok govori kot prerok in kdaj ne?’ Zanimalo me je, kako mu lahko postanem bolj podoben.« Dodal je: »Moj [življenjski nazor je, naj] za prerokovimi izjavami preneham postavljati vprašaje in raje postavljam klicaje.«16 Tako se je ponižni in duhovni človek odločil urediti svoje življenje. Sedaj, šestintrideset let kasneje, je Gospodov prerok.

Poglobite vero v Odrešenika

Vživljenju sem spoznal, da se moja vera v Gospoda Jezusa Kristusa vselej poglablja, če v duhu molitve preučujem besede Božjega preroka in svojo voljo skušam pozorno, potrpežljivo uskladiti z njegovimi navdihnjenimi nauki. Če se odločimo, da njegov nasvet damo na stran in domnevamo, da sami vemo bolje, bo naša vera trpela, naša večna perspektiva pa bo zamegljena. Obljubljam vam, da boste, če boste neomajno sledili preroku, poglobili vero v Odrešenika.17

Odrešenik je rekel: »Vsi preroki, /.../ so pričevali o meni.«18

Prerok ne stoji med vami in Odrešenikom. Temveč stoji poleg vas in kaže pot k Odrešeniku. Prerokova največja odgovornost in najdragocenejši dar nam je njegovo trdno pričevanje, njegovo gotovo spoznanje, da Jezus je Kristus. Naš prerok, tako kot starodavni Peter, razglaša: »On je Kristus, Sin živega Boga.«19

Ko se bomo v prihodnosti ozrli na svoje zemeljsko življenje, se bomo radostili, da smo po zemlji hodili v času živega preroka. Molim, da bomo tisti dan zmožni reči:

Prisluhnili smo mu.

Verjeli smo mu.

Njegove besede smo preučevali potrpežljivo in v veri.

Molili smo zanj.

Stali smo mu ob strani.

Bili smo dovolj ponižni, da smo mu sledili.

Ljubili smo ga.

Z vso resnostjo pričujem, da Jezus je Kristus, naš Odkupitelj in Odrešenik ter da je predsednik Russell M. Nelson njegov maziljeni prerok na zemlji. V imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. Jer 1:5.

  2. Gl. 2 Ne 2:8.

  3. Mt 10:40.

  4. Osebni spomin; gl. tudi Spencer J. Condie, Russell M. Nelson: Father, Surgeon, Apostle (2003), 235.

  5. Ezk 33:7.

  6. Ezkl 33:8.

  7. 2 Mz 4:12.

  8. NaZ 21:5.

  9. NaZ 107:22.

  10. Ef 4:14.

  11. Jak 1:6.

  12. Ef 4:14.

  13. Predsednik Dallin H. Oaks je nekoč rekel:

    »V intervjuju iz leta 1988, sem pojasnil svoj odnos do tega, da za božansko razodetje skušamo navajati človeške razloge.

    ’Če boste svete spise brali z vprašanjem v mislih »Zakaj je Gospod zapovedal to oziroma zakaj je zapovedal ono,« boste ugotovili, da je bil pri manj kot enem od stotih zapovedi podan kakšen razlog. Gospodovo merilo ni podajanje razlogov. Mi [smrtniki] smo tisti, ki navajamo razloge za razodetja. Lahko navajamo razloge za zapovedi. Ko to delamo, smo sami. Nekateri ljudje navajajo razloge za [razodetje], in izkazalo se je, da so ti neverjetno napačni. V tej zgodbi je globoka lekcija. /.../ Davno sem se odločil, da bom veroval v zapoved in ne bom veroval v razloge, ki so bili za to podani. /.../

    Zdelo se mi je, da je celotna zbirka razlogov nepotrebna tveganja. Ne naredimo napake, ki je bila narejena v preteklosti, ... da bi skušali navesti razloge za razodetje! Izkaže se, da so razlogi v veliki meri človeški.Razodetja so, kar potrdimo kot Gospodovo voljo, in v tem je varnost.’« (Life’s Lessons Learned [2011], 68–69)

  14. 2 Mz 20:14.

  15. Moz 15:7.

  16. Russell M. Nelson, v Lane Johnson, »Russell M. Nelson: A Study in Obedience«, Tambuli, jan. 1983, 26.

  17. Predsednik Henry B. Eyring je rekel: »Še ena zmota je verjeti, da je odločitev, ali naj sprejmemo nasvet prerokov, zgolj odločitev, ali naj sprejmemo dober nasvet in imamo od tega koristi, ali pa ostanemo, kjer smo. Toda odločitev, da preroškega nasveta ne upoštevamo, spremeni sama tla, na katerih stojimo. Postane bolj nevarno. Nezmožnostupoštevanja preroškega nasveta zmanjša našo moč, da bomo navdihnjeni nasvet upoštevali v prihodnje. Najboljši čas za odločitev, da pomagamo Noetu zgraditi ladjo, bi bil, ko bi nas vprašal prvič. Vsakič, ko bi vprašal zatem, bi si z vsakim neuspehom, da bi se odzvali, zmanjšali dovzetnost za Duha. In tako bi se njegova zahteva vsakič zdela bolj nespametna, dokler ne bi začelo deževati. In potem bi bilo prepozno.« (»Finding Safety in CounselEnsign, May 1997, 25)

  18. 3 Ne 20:24.

  19. Mt 16:16; gl. tudi Jn 6:69.