Oko vere

Blagoslovljeni z obnovljenim evangelijem Jezusa Kristusa ponižno razglašamo, da obstaja nekaj, kar je docela in popolnoma res. Te večne resnice so enake za vsakega Božjega sina in hčer.

Sveti spisi učijo: »Resnica je spoznanje stvari, kakršne so in kakršne so bile in kakor se bodo zgodile.«³ Resnica gleda nazaj in naprej ter tako širi pogled na naš kratek trenutek v času.

Jezus je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje.«⁴ Resnica nam kaže pot v večno življenje in pride le preko Odrešenika Jezusa Kristusa. Ni druge poti.

Jezus Kristus nas uči, kako naj živimo, in nam preko odkupne daritve in vstajenja nudi odpuščanje grehov in nesmrtnost na drugi strani tančice. To je popolnoma res.

Uči nas, da ni pomembno, ali smo bogati ali revni, ugledni ali neznani, uglajeni ali preprosti. Nasprotno, naš zemeljski cilj je, da si okrepimo vero v Gospoda Jezusa Kristusa, se odločimo za dobro namesto za zlo in da spolnjujemo njegove zapovedi. Medtem ko pozdravljamo inovacije v znanosti in medicini, pa Božje resnice presegajo ta odkritja.

V nasprotju z večnimi resnicami vselej obstajajo prevare, da bi Božje otroke odvrnile od resnice. Nasprotnikove utemeljitve so vselej enake. Prisluhnite tem besedam, izrečenim pred več kot 2.000 leti.

»Ne morete vedeti o tem, česar ne vidite. /…/ Kar človek stori, ni zločin.

[Bog vas ne blagoslavlja], zato vsakdo uspeva glede na svojo nadarjenost.«⁵

»Ni razumno, da bi /…/ takšno bitje, kot je Kristus, /…/ bil Božji Sin.«⁶

»To, kar verjamete, je nespametno izročilo in posledica zblaznelega uma«⁷. Zveni kot danes, mar ne?

Bog nam je z evangelijsko obnovo omogočil, da se naučimo in spoznamo bistvene duhovne resnice: Naučimo se jih preko svetih spisov, osebnih molitev in lastnih izkušenj, preko nasvetov živih prerokov in apostolov ter preko vodstva Svetega Duha, ki nam pomaga, da »lahko [poznamo] resnico o vsem«⁸.

Božje stvari lahko doumemo, ko si zanje duhovno prizadevamo. Pavel je rekel, da Božjih reči ne ve nihče, če nima Božjega Duha. Kajti te se presoja duhovno.⁹

Poglejte to umetniško delo Michaela Murphyja. S tega zornega kota bi težko verjeli, da je to umetnikova upodobitev človeškega očesa. Ko pa pike gledate z drugega zornega kota, lahko vidite lepoto umetnikove stvaritve.

Podobno na duhovne Božje resnice gledamo z zornega kota vere. Pavel je rekel: »Duševni človek ne sprejema tega, kar prihaja iz Božjega Duha. Zanj je to norost in tega ne more spoznati, ker se to presoja duhovno.«¹⁰

Sveti spisi, naše molitve, lastne izkušnje, sodobni preroki in dar Svetega Duha nam nudijo duhovni vidik resnice, potrebne za naše zemeljsko potovanje.

Na razglas o družini poglejmo z očmi vere.

Predsednik Gordon B. Hinckley je predstavil dokument »Družina: Razglas svetu« z naslednjo izjavo: »Zaradi toliko pretkanosti, ki se jo prikazuje kot resnico, zaradi toliko prevare glede meril in vrednot, zaradi toliko zapeljevanj in skušnjav, da bi počasi prevzeli umazanijo sveta, menimo, da vas moramo opozoriti.«¹¹

Razglas se začne takole: »Vsi ljudje – moški in ženske – so ustvarjeni po Božji podobi. Vsak je ljubljeni duhovni sin oziroma hči nebeških staršev in vsak ima kot tak božansko naravo in usodo.«

To so večne resnice. Ne vi ne jaz nismo naključje narave.

Všeč so mi naslednje besede: »V predzemeljskem obstoju so duhovni sinovi in hčere Boga poznali in ga častili kot svojega večnega Očeta in sprejeli njegov načrt.«¹²

Živeli smo, preden smo se rodili. Naša lastna identiteta je za vedno vtisnjena v nas. Na ne povsem razumljiv način naša duhovna rast v predsmrtnem svetu vpliva na to, kdo smo tukaj.¹³ Sprejeli smo Božji načrt. Vedeli smo, da bomo na zemlji izkusili težave, bolečino in žalost.¹⁴ Vedeli smo tudi, da bo Odrešenik prišel in da bomo, če se bomo izkazali za vredne, vstali ob vstajenju in nam bo na »glavo dodana slava na veke vekov«¹⁵.

Razglas je jasen: »Izjavljamo, da je način, s katerim se na Zemlji ustvarja življenje, določil Bog. Potrjujemo, da je v večnem Božjem načrtu življenje sveto in pomembno.«

Očetov načrt spodbuja može in žene, naj na svet rojevajo otroke, in nas zavezuje, naj spregovorimo v bran nerojenih.

Če izbiramo in se odločamo, kaj v razglasu bomo sprejeli, si zameglimo vidik večnosti in pretirano poudarjamo svoje tukajšnje, sedanje izkušnje. Če bomo o razglasu premišljevali v duhu molitve in z očesom vere, bomo bolje razumeli, kako se načela lepo povezujejo, podpirajo in razodevajo načrt, ki ga ima nebeški Oče za svoje otroke.¹⁶

Nas mora res presenečati, ko Gospodovi preroki razglasijo njegovo voljo in vprašanja še vedno ostajajo? Seveda nekateri takoj zavrnejo glas prerokov, ¹⁷ drugi pa v duhu molitve premišljujejo o svojih iskrenih vprašanjih – vprašanjih, ki bodo razrešena s potrpežljivostjo in očesom vere. Če bi bil razglas razodet v kakšnem drugem stoletju, bi vprašanja še vedno obstajala, vendar bi se od današnjih razlikovala. Eden od namenov prerokov je, da nam pomagajo pri razrešitvi iskrenih vprašanj.¹⁸

Preden je predsednik Russell M. Nelson postal predsednik Cerkve, je rekel: »Preroki vidijo naprej. Vidijo hude nevarnosti, ki nam jih je nasprotnik postavil na pot, ali pa jih še bo. Preroki tudi predvidijo velike priložnosti in privilegije, ki čakajo tiste, ki prisluhnejo zato, da bodo poslušni.«¹⁹

Pričujem o resnici in duhovni moči enotnega glasu Prvega predsedstva in zbora dvanajsterih.

Za časa mojega življenja smo videli pretresljivo spremembo v svetovnih prepričanjih o številnih načelih, ki jih uči razglas. V mojih najstniških letih in prvih letih zakonske zveze so številni v svetu opustili Gospodovo merilo, ki ga imenujemo zakon čistosti, naj bodo spolni odnosi le med moškim in žensko, ki sta zakonito poročena. V mojih dvajsetih in tridesetih letih so številni obrnili hrbet sveti zaščiti nerojenega otroka, ko je splav postal bolj sprejemljiv. V zadnjih letih so številni opustili Božjo postavo, da je zakonska zveza sveta zveza med moškim in žensko.²⁰

Ob opazovanju, kako se številni odmikajo od meja, ki jih je postavil Gospod, se spomnimo na dan v Kafarnáumu, ko je Odrešenik razglasil svojo Božjo naravo in na žalost »mnogo njegovih učencev /…/ [ni] več [hodilo] z njim«.

Odrešenik se je potem obrnil k dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?«

Peter je odgovoril:

»Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš

in mi trdno verujemo in vemo, da si ti [Kristus, Sin živega Boga].«²¹

Tako veliko jih je, mladih in starih, ki so vdani in zvesti evangeliju Jezusa Kristusa, četudi njihova obstoječa izkušnja docela ne sovpada z razglasom o družini: otroci, ki jim je razveza zamajala življenje; mladi, katerih prijatelji zasmehujejo zakon čistosti; ločene ženske in moški, ki jih je zakončeva nezvestoba hudo ranila; možje in žene, ki ne morejo imeti otrok; moški in ženske, ki so poročeni z zakoncem, ki ne verjame v obnovljeni evangelij; samske ženske in moški, ki se iz kakršnegakoli razloga niso mogli poročiti.

Prijatelj, s katerim prijateljujem že skoraj dvajset let in ga zelo cenim, ni poročen zaradi istospolne usmerjenosti. Ostal je zvest tempeljskim zavezam, razvija ustvarjalne in poklicne talente in zvesto služi tako v Cerkvi kot v skupnosti. Nedavno mi je rekel: »Sočustvujem s tistimi v enakem položaju, ki se odločijo, da v svetu, v katerem živimo, ne bodo spolnjevali zakona čistosti. Ampak, ali nas ni Kristus prosil, naj ne bomo ‘od tega sveta’? Jasno je, da so Božja merila drugačna od meril sveta.«

Človeški zakoni se pogosto odmikajo od meja, ki jih postavljajo Gospodovi zakoni. Tisti, ki želijo ugajati Bogu, zagotovo potrebujejo vero, potrpežljivost in marljivost.²

Z ženo Kathy poznava samsko sestro, sedaj v srednjih štiridesetih letih, ki je poklicno zelo sposobna in v svojem oddelku neomajno služi. Tudi ona spolnjuje Božje zakone. Zapisala je:

»Sanjala sem o dnevu, ko bom blagoslovljena z možem in otroki. Še vedno čakam. Včasih me zaradi moje situacije navdajajo občutki pozabljenosti in osame, vendar skušam svoje misli odvrniti od tega, česar nimam, in se namesto tega raje osredotočam na to, kar imam, in kako lahko pomagam drugim.

Pomaga mi, da služim svoji širši družini, v oddelku in v templju. Nisem pozabljena ali sama, ker sem del in smo vsi del večje družine.«

Nekateri bodo rekli: »Ne razumete mojega položaja.« Morda res ne, vendar pričujem, da obstaja nekdo, ki razume.²³ Obstaja nekdo, ki zaradi svoje žrtve, opravljene v vrtu in na križu, pozna vaša bremena. Če ga boste iskali in spolnjevali njegove zapovedi, vam obljubljam, da vas bo blagoslovil in dvignil bremena, ki so pretežka, da bi jih nosili sami. Dal vam bo večne prijatelje in priložnosti za služenje. Še pomembneje pa je, da vas bo močno navdal s Svetim Duhom in vas obsijal z nebeškim odobravanjem. Nobena odločitev, nobena alternativa, ki zanika vodstvo Svetega Duha ali blagoslove večnosti, ni vredna, da bi o njej razmišljali.

Vem, da Odrešenik živi. Pričujem, da je on vir vse resnice, ki zares šteje, in da bo podelil vse blagoslove, ki jih je obljubil tistim, ki spolnjujejo njegove zapovedi. V imenu Jezusa Kristusa, amen.