2010
Kaj je najpomembnejše?
november 2010


Sporočilo za obiskujoče poučevanje – november 2010

Kaj je najpomembnejše?

Če se zaradi življenja, njegovega naglega tempa in številnih stresov težko radostite, potem je nemara sedaj dober trenutek, da se osredotočite na to, kar je najpomembnejše.

Neverjetno je, koliko se lahko naučimo o življenju, če preučujemo naravo. Na primer, znanstveniki lahko na podlagi drevesnih letnic napravijo učene napovedi o podnebju in pogojih rasti pred več sto ali celo več tisoč leti. Ena od stvari, ki smo jo spoznali pri preučevanju rasti dreves, je, da v obdobjih, ko so pogoji idealni, drevesa rastejo normalno hitro. Toda v obdobjih, ko pogoji za rast niso idealni, drevesa rast upočasnijo in energijo usmerijo v osnovne naloge, potrebne za preživetje.

Na tej točki nemara premišljujete: »Vse lepo in prav, toda kakšno vezo ima to s pilotiranjem letala?« No, naj vam povem.

Ste v letalu kdaj doživeli turbulenco? Najpogostejši vzrok turbulence je nenadna sprememba gibanja zraka, zaradi česar letalo premetava, vijuga in se obrača. Čeprav so letala napravljena tako, da lahko prenesejo zdaleč močnejšo turbulenco, na kakršno bi lahko naleteli na rednem letu, je za potnike vseeno neprijetna.

Kaj menite, da naredijo piloti, ko pride do turbulence? Pilot študent lahko misli, da je večja hitrost dobra strategija, ker jih bo prej pripeljala iz turbulence. Toda to ravnanje je lahko napačno. Izkušeni piloti razumejo, da obstaja optimalna hitrost za preboj turbulence, ki zmanjša njene negativne vplive. V večini primerov to pomeni zmanjšanje hitrosti. Isto načelo velja tudi za hitrostne ovire na cesti.

Zato je dober nasvet, da je treba takrat, ko smo v neugodnih okoliščinah, rahlo upočasniti, se naravnati na smer in se osredotočiti na bistveno.

Tempo sodobnega življenja

To je preprosta, vendar nujna lekcija, ki se je moramo naučiti. Nemara se zdi logično, ko jo uporabljamo na primeru dreves in turbulence, toda presenetljivo je, kako zlahka lahko to lekcijo prezremo, ko jo moramo upoštevati v vsakdanjem življenju. Ko se dvigne raven stresa, ko se pojavijo stiske, ko udarijo tragedije, pogosto poskušamo obdržati isti panični tempo oziroma ga celo pospešiti, ker nekako mislimo, da bo hitrejši tempo za nas boljši.

Zdi se, da je ena od značilnosti sodobnega življenja ta, da se premikamo vse hitreje ne glede na turbulenco oziroma ovire.

Bodimo pošteni, to, da imamo veliko dela, lahko hitro dosežemo. Vsi lahko naštejemo seznam stvari, ki nam preobremenijo urnik. Nekateri nemara celo mislijo, da je njihova osebna vrednost odvisna od dolžine seznama stvari, ki jih morajo narediti. Prazna mesta na urniku zapolnijo s seznami sestankov in podrobnosti – celo ko so pod pritiski in utrujeni. Ker po nepotrebnem zapletajo svoje življenje, pogosto doživijo hudo razočaranje, manj radosti in premalo čutijo smisel.

Rečeno je, da se vsaka vrlina, ki gre v skrajnosti, izrodi. Sem zagotovo spada preobremenjenost vsakdanjega urnika. Pridemo do točke, ko mejniki lahko postanejo mlinski kamni in ambicije zanka okrog našega vratu.

Kaj je rešitev?

Modri razumejo in udejanjajo lekcije o treh letnicah in turbulenci v zraku. Uprejo se skušnjavi, da bi se ujeli v panični naglici vsakdanjika. Sledijo naslednjemu nasvetu: »V življenju je še veliko več kot pospeševanje hitrosti.«1 Skratka, osredotočijo se na stvari, ki so najpomembnejše.

Starešina Dallin H. Oaks je na nedavni generalni konferenci učil: »Opustiti moramo nekaj dobrih stvari, zato da se odločimo za druge, ki so boljše ali najboljše, ker razvijajo vero v Gospoda Jezusa Kristusa in krepijo družine.«2

Iskanje najboljših stvari neizogibno vodi do temeljnih načel evangelija Jezusa Kristusa – do preprostih in lepih resnic, ki nam jih je razodel skrbni, večni in vsevedni Oče v nebesih. Čeprav so ti bistveni nauki in načela dovolj preprosti, da bi jih lahko razumel otrok, dajejo odgovore na najzapletenejša življenjska vprašanja.

Obstaja lepota in jasnost, ki izhajata iz preprostosti, katere včasih ne cenimo zaradi svoje želje po zapletenih rešitvah.

Na primer, ni bilo dolgo po tistem, ko so astronavti in kozmonavti obkrožili Zemljo, da so spoznali, da kemični svinčniki v vesolju ne delujejo. In tako se je nekaj zelo pametnih ljudi lotilo reševanja te težave. Potrebno je bilo na tisoče ur in milijonov dolarjev, vendar so na koncu razvili pisalo, s katerim se je dalo pisati povsod, pri vsakršni temperaturi in skorajda na vsakršno površino. Toda kako so se znašli astronavti in kozmonavti, dokler ta težava ni bila rešena? Preprosto so uporabljali svinčnik.

Večkrat slišimo, da ljudje navajajo Leonarda da Vincija, ki je dejal: »Preprostost je najvišja zapletenost.«3 Ko pogledamo temeljna načela načrta sreče, načrta odrešitve, lahko prepoznamo in smo hvaležni za njegovo jasnost in preprostost, eleganco in lepoto modrosti nebeškega Očeta. Ko se s svojih poti obrnemo na njegove, se začne naša modrost.

Moč osnov

Zgodba o legendarnem nogometnem trenerju Vincu Lombardiju pravi, da je prvi dan treninga izvedel nekakšen obred. Prijel je nogometno žogo, jo pokazal športnikom, ki so že vrsto let igrali ta šport, in rekel: »Gospodje, […] to je nogometna žoga!« Govoril je o njeni velikosti in obliki, kako se jo brca, vodi oziroma podaja. Moštvo je odpeljal na prazno igrišče in rekel: »To je nogometno igrišče.« Peljal jih je naokrog, opisal mere, obliko, pravila in kako se ígra igrá.4

Ta trener je vedel, da celot ti izkušeni igralci, tudi kot ekipa, lahko postanejo veliki le, če bodo obvladali osnove. Čas lahko namenijo vaji zapletenih trikov, toda dokler ne bodo obvladali osnov igre, nikoli ne bodo postali vrhunsko moštvo.

Mislim, da večina od nas intuitivno razume, kako pomembne so osnove. Včasih nas preprosto zmoti toliko stvari, ki se zdijo vabljivejše.

Natisnjeno gradivo, obširni medijski viri, elektronska orodja in priprave – vse to je koristno, če se uporablja pravilno – lahko postane škodljivo razvedrilo ali brezsrčne sobane osame.

Vendar sredi številnih glasov in odločitev ponižni Mož iz Galileje stoji z iztegnjenimi rokami. Njegovo sporočilo je preprosto: »Pridite, sledite mi.«5 In ne govori z močnim zvočnikom, temveč z mirnim, tihim glasom.6 Tako preprosto je, da se osnovno evangelijsko sporočilo izgubi v poplavi podatkov, ki letijo nad nas iz vseh strani.

Sveti spisi in govorjena beseda živih prerokov poudarjajo osnovna evangelijska načela in nauke. K tem osnovnim načelom, k čistim naukom se vračamo zato, ker so prehod k resnici globokega pomena. So vrata v izkušnje najvišjega pomena, ki jih sicer ne bi bili zmožni razumeti. Ta preprosta, osnovna načela so ključ do tega, da z Bogom in ljudmi živimo v soglasju. So ključ, ki odpre nebeška okna. Vodijo nas v mir, radost in razumevanje, kar je nebeški Oče obljubil svojim otrokom, ki ga poslušajo in ubogajo.

Bratje in sestre, dobro bi bilo, če bi se nekoliko umirili, nadaljevali z najugodnejšo hitrostjo za svoje okoliščine, se osredotočili na pomembno, se ozrli navzgor in resnično zagledali stvari, ki so najpomembnejše. Zavedajmo se osnovnih navodil, ki jih je nebeški Oče dal svojim otrokom, ki nam bodo dala osnovo bogatega in plodnega življenja na Zemlji z obljubami o večnem življenju. »Naj bo v vsem, kar delate, modrost in red; kajti ne zahteva se, da bi človek tekel hitreje, kot ima moči. In spet, potrebno je, da bi bil marljiv, da bo tako osvojil nagrado.«7

Bratje in sestre, če bomo marljivo delali stvari, ki so najpomembnejše, nas bodo vodile k Odrešeniku sveta. Zato govorimo o Kristusu, se radostimo v Kristusu, oznanjamo o Kristusu, prerokujemo o Kristusu, da bi vedeli, h kateremu viru naj se oziramo za odpuščanje grehov.8 V zapletenosti, zmedi in naglici sodobnega življenja je to »boljša pot«9.

Kaj so torej osnove?

Ko se obrnemo k nebeškemu Očetu in iščemo njegovo modrost glede stvari, ki so najpomembnejše, vedno znova spoznamo pomembnost štirih ključnih odnosov: z Bogom, z družino, z ljudmi in s seboj. Če smo pripravljeni oceniti svoje lastno življenje, bomo videli, kje nas je zaneslo z boljše poti. Odprle se nam bodo oči razumevanja in spoznali bomo, kaj moramo narediti, da bomo v srcu spet čisti in da se bomo v življenju spet osredotočili.

Prvič, naš odnos z Bogom je najsvetejši in najbolj bistven. Mi smo njegovi duhovni otroci. On je naš Oče. Želi, da bi bili srečni. Ko ga iščemo, ko se učimo od njegovega Sina, Jezusa Kristusa, ko se v srcu odpremo vplivu Svetega Duha, naše življenje postane trdnejše in varnejše. Če po svojih najboljših zmožnostih živimo po večnem Božjem načrtu in spolnjujemo njegove zapovedi, doživljamo velik mir, radost in izpolnitev.

Svoj odnos z nebeškim Očetom lahko izboljšamo tako, da ga spoznavamo, se z njim sporazumevamo, se pokesamo grehov in dejavno sledimo Jezusu Kristusu, kajti: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.«10 Če hočemo okrepiti odnos z Bogom, moramo z njim prebiti nekaj dragocenega časa. Če se bomo vsak dan tiho osredotočili na molitev in preučevanje svetih spisov, če si bomo vedno prizadevali, da bi bili vredni veljavne tempeljske dovolilnice – to bo nekaj modrih naložb našega časa in prizadevanja, zato da se bomo zbližali z nebeškim Očetom. Prisluhnimo psalmistovemu povabilu: »Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog.«11

Naš drugi ključni odnos je odnos z družino. Ker noben drug uspeh ne more nadomestiti neuspeha v družini12, ji moramo namenjati največjo prednost. Globok in ljubeč družinski odnos ustvarjamo tako, da skupaj počnemo preproste stvari, kot je družinsko kosilo in družinski večer, in da se preprosto zabavamo. V družinskem odnosu se ljubezen v resnici črkuje č-a-s – čas. Če si vzamemo čas drug za drugega, je to ključ za slogo doma. Predvsem govorimo drug z drugim, namesto drug o drugem. Drug od drugega se učimo in cenimo tako drugačnost kot našo povezanost. Ustvarimo božansko vez drug z drugim, ko se skupaj približujemo Bogu v družinski molitvi, preučevanju evangelija in nedeljskem čaščenju.

Naš tretji ključni odnos je odnos z ljudmi. Ta odnos gradimo z vsakim posebej – tako da smo pozorni na potrebe drugih, jim služimo in jim namenjamo svoj čas in talente. Name je napravila vtis neka sestra, ki so jo težili izzivi starosti in bolezni, vendar se je odločila, da lahko, čeprav ne more veliko narediti, posluša. In tako je vsak teden poiskala ljudi, ki so bili videti zaskrbljeni ali potrti, in jim namenila svoj čas, tako da jim je prisluhnila. Kakšen blagoslov je bila v življenju toliko ljudi!

Četrti ključni odnos je odnos s seboj. Nemara se zdi čudno, da imamo s seboj odnos, vendar ga imamo. Nekateri s seboj ne morejo shajati. Ves dan se kritizirajo in pomilujejo, dokler se ne začnejo sovražiti. Predlagam vam, da ustavite naglico in si vzamete nekaj časa, zato da bi bolje spoznali sebe. Pojdite v naravo, opazujte sončni vzhod, uživajte v Božjih stvaritvah, premišljujte o resnicah obnovljenega evangelija in spoznajte, kaj pomenijo vam. Naučite se videti, kakor vas vidi nebeški Oče – kot svojo dragoceno hči oziroma sina z božansko zmožnostjo.

Radostite se v čistem evangeliju

Bratje in sestre, bodimo modri. Obrnimo se k čistim vodam nauka obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa. Radostno jih sprejmimo v njihovi preprostosti in jasnosti. Nebesa so se spet odprla. Evangelij Jezusa Kristusa je ponovno na Zemlji in njegove preproste resnice so bogat vir radosti!

Bratje in sestre, resnično imamo velik razlog za radost. Če se zaradi življenja, njegovega naglega utripa in številnih stresov težko radostite, potem je nemara sedaj dober čas, da se osredotočite na to, kar je najpomembnejše.

Moč ne izvira iz naglice, ampak iz tega, če smo trdno na temelju resnice in luči. Daje nam jo to, če svojo pozornost in prizadevanja usmerimo k osnovam obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa. Daje nam jo to, če pozornost posvečamo božanskim stvarem, ki so najpomembnejše.

Naše življenje naj postane nekoliko preprostejše. Spremenimo vse, kar je potrebno, da se bomo v življenju spet osredotočili na vzvišeno lepoto preproste, ponižne poti krščanskih učencev – na pot, ki vedno vodi v življenje s smislom, hvaležnostjo in mirom. Za to molim, ko vas blagoslavljam, v imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. Mahatma Gandhi, v Larry Chang, Wisdom for the Soul, 2006, str. 356.

  2. Dallin H. Oaks, Good, Better, Best, Liahona, nov. 2007, str. 107.

  3. Leonardo da Vinci, v John Cook, zbrano v The Book of Positive Quotations, 2. izdaja, 1993, str. 262.

  4. Vince Lombardi, v Donald T. Phillips, Run to Win: Vince Lombardi on Coaching and Leadership, 2001, str. 92.

  5. Lk 18:22.

  6. Gl. 1 Kr 19:12.

  7. Moz 4:27.

  8. 2 Ne 25:26.

  9. 1 Kor 12:31; Et 12:11.

  10. Jn 14:6.

  11. Ps 46:10.

  12. J. E. McCulloch, Home: The Savior of Civilization, 1924, str. 42; gl. tudi Conference Report, apr. 1935, str. 116.