2010
Ali Kristusa lahko vidimo?
december 2010


Sporočilo Prvega predsedstva – december 2010

Ali Kristusa lahko vidimo?

Nekega večera je dedek svoji štiriletni vnukinji bral zgodbo, nakar se je le–ta ozrla navzgor in rekla: »Dedek, poglej zvezde!« Starejši mož se je prijazno nasmehnil in rekel: »V hiši sva, srček. Tu ni nobenih zvezd!« Deklica pa je vztrajala: »V sobi imaš zvezde! Poglej!«

Dedek se je uzrl navzgor in presenečen opazil, da je strop posut s kovinskimi bleščicami. Večinoma so bile nevidne, ko pa je nanje pod določenim kotom padla svetloba, je bil strop resnično videti kakor zvezdno polje. Zagledale pa so jih lahko le otroške oči! In od tedaj je dedek, ko je vstopil v sobo in se uzrl navzgor, lahko videl to, česar ni videl nikoli prej.

Pred nami je še en čudovit božični čas, ki ga zaznamujejo glasba in lučke, zabave in darila. Toda od vseh ljudi moramo prav mi člani cerkve, ki nosi Odrešenikovo ime, pogledati preko zunanjega videza tega obdobja in videti čudovito resnico in lepoto tega letnega časa.

Sprašujem se, koliko jih je v Betlehemu vedelo, da se je prav v njihovi bližini rodil Odrešenik? V njihovi sredi je bil sam Božji Sin, dolgo pričakovani in obljubljeni Mesija!

Ali se spomnite, kaj je angel rekel pastirjem? »Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, [Kristus] Gospod.« Drug drugemu pa so rekli: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo.« (Lk 2:11, 15)

Tako kot starodavni pastirji moramo tudi mi v srcu reči: »Poglejmo to, kar se je zgodilo.« Slednje bi si morali srčno želeti. Poglejmo Izraelovega Svetega v jaslih, v templju, na gori in na križu! Tako kot pastirji slavimo in hvalímo Boga za te vesele novice velike radosti!

Včasih najtežje vidimo to, kar je ves čas pred nami. Tako kot dedek, ki ni videl zvezd na stropu, tudi mi včasih ne moremo videti tistega, kar je dobro vidno.

Mi, ki smo slišali za veličastno sporočilo o prihodu Božjega Sina, ki smo prevzeli njegovo ime in se zavezali, da bomo hodili po njegovi poti kot njegovi učenci, ne smemo dopustiti, da se v srcu in umu ne bi odprli ter ga resnično videli.

Božični čas je čudovit na veliko načinov. To je čas dobrotljivih prijaznih dejanj in bratske ljubezni. To je čas, ko še bolj premišljujemo o svojem življenju in številnih blagoslovih, ki jih imamo. To je čas, ko odpuščamo in nam je odpuščeno. To je čas, ko uživamo v glasbi in lučkah, zabavah in darilih. Toda žar tega časa nam nikoli ne bi smel zasenčiti pogleda in nam preprečiti, da bi Princa miru resnično videli v njegovem veličastvu.

Poskrbimo, da bo letošnji božični čas čas veselja in praznovanja, čas, ko priznamo čudež, da je naš vsemogočni Bog poslal svojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, da je odkupil svet!