Številni misijonarji v mojem življenju

Ko sem prvo nedeljo prišla v cerkev, sem tam prepoznala ljudi, s katerimi sem odraščala in ki sem jih poznala v soseski. Videla sem eno svojih najboljših prijateljic iz šole, tajnici iz osnovne in srednje šole, neko dekle, do katere v preteklosti nisem bila ravno prijazna, in celo nekega fanta, v katerega sem se nekoč zaljubila.

Vsak od teh posameznikov se me je za vedno dotaknil. Moja najboljša prijateljica je bilo dekle velike integritete in zaradi nje sem se odločila, da bom Cerkev bolje spoznala. Tajnici, ki sta se me spomnili iz šole, sta mi pomagali, da sem spoznala, da sem pomembna. Od dekleta, ki me je navzlic mojemu, v preteklosti več kot neprijaznemu obnašanju sprejelo, sem se učila Božje ljubezni in dobrotljivosti. Fant moje zgodnje najstniške ljubezni mi je bil lep zgled; prepoznala sem njegovo luč in sem hotela biti v njegovi bližini.

Zaradi teh izkušenj sem spoznala, da me je nebeški Oče, že preden sem spoznala misijonarje, pripravil na to, da sem sprejela evangelij, in sicer tako, da so bili okrog mene njegovi ljudje. Od njih sem se naučila, da imajo lahko majhne stvari, ki jih delamo, velik vpliv. Še pomembneje pa je, da sem spoznala, da se misijonarsko delo začne z menoj.