Služenje in večno življenje

Odrešenik je naš vzor nesebičnega služenja. Svoje življenje je posvetil služenju nebeškemu Očetu in vsem Očetovim otrokom. Skupni namen Očeta in Sina je, da bi nam vsem dala dar nesmrtnosti in blagoslov večnega življenja (gl. Moses 1:39).

Zato da izpolnjujemo pogoje za večno življenje, se moramo s pomočjo odkupne daritve Jezusa Kristusa spremeniti – se ponovno roditi in se očistiti greha. Majhni otroci, mlajši od osmih let, so brez greha in so zaradi odkupne daritve odkupljeni (gl. Mosiah 3:16, 21; Mor 8:10–12).

Za vse nas, ki smo dovolj stari, da odgovarjamo za svoja dejanja, je čudovit načrt, ki nam omogoča, da smo očiščeni greha in da se pripravimo na večno življenje. Ta priprava se začne, ko se s pomočjo duhovniškega polnomočja krstimo in tako da prejmemo Svetega Duha. Potem se moramo Odrešenika vselej spominjati in spolnjevati zapovedi, ki nam jih je dal.

Kralj Benjamin je v Mormonovi knjigi svojemu ljudstvu govoril o radosti, ki jo zaradi odkupne daritve Jezusa Kristusa prinaša odpuščanje grehov. Nato jih je učil, da morajo, če hočejo odpuščanje grehov obdržati, svoje otroke učiti, naj služijo drug drugemu in naj bodo čim bolj radodarni, da bodo poskrbeli za posvetne in duhovne potrebe ljudi okrog sebe. (gl. Moz 4:11–16)

Učil je tudi: »In glejte, to vam pravim, da se boste lahko učili modrosti; da boste lahko spoznali, da ko služite soljudem, le Bogu služite.« (Moz 2:17)

Jezus je hodil naokrog in poučeval Božji evangelij ter delal dobra dela (gl. Apd 10:38). Zdravil je bolne. Obujal je mrtve. Z Božjo močjo jih je nahranil na tisoče, ko so bili lačni in brez hrane (gl. Mt 14:14–21; Jn 6:2–13). Po vstajenju je dal hrano več apostolom, ko so prišli na obalo Galilejskega morja (gl. Jn 21:12–13). V Ameriki je ozdravljal bolne in blagoslovil otroke drugega za drugim (gl. 3 Ne 17:7–9, 21).

Apostol Jakob nas je učil, kako naša želja po služenju vznikne iz hvaležnosti za to, kar je Gospod naredil za nas:

»Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju. 

Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njihovi stiski ter se ohraniti neomadeževan od sveta.« (Jak 1:25, 27).

Ena od potrditev, da ste očiščeni, je večja želja, da bi za Gospoda služili drugim. Hišno poučevanje in obiskujoče poučevanje bolj postaneta radost in manj opravilo. Vse večkrat se javite za prostovoljce v lokalni šoli ali pomagate revnim v vaši skupnosti. Čeprav imate morda malo denarja, da bi dali tistim, ki imajo še manj od vas, si želite, da bi imeli več, da bi lahko več dajali (gl. Moz 4:24). Navdušeni služite svojim otrokom in jim kažete, kako naj služijo drugim.

Ko se bo vaša narava spreminjala, boste občutili željo, da bi še bolj služili, za kar ne boste potrebovali zahvale. Poznam Odrešenikove učence, ki dajejo velika darila v denarju in služenju, pri tem pa so odločeni, da za to ne ve nihče drug kot Bog in njihovi otroci. Bog se jim za njihovo služenje zahvali tako, da jih v življenju blagoslavlja, blagoslovil pa jih bo tudi v večnem življenju (gl. Mt 6:1–4; 3 Ne 13:1–4).

Ker izpolnjujete zapoved, da služite drugim (gl. Mt 22:39), občutite, kako drugače doživljate svoj ponos. Odrešenik je grajal apostole, ko so se prerekali, kdo med njimi je največji. Rekel je:

»Tudi si ne pravite ʻvodnikʼ, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija.

Največji med vami bodi vaš strežnik.« (Mt 23:10–11)

Odrešenik nas uči, kako naj se učimo služiti. On je služil popolno, mi pa se moramo naučiti služiti, prav kakor se je naučil on – vrstico za vrstico (gl. NaZ 93:12–13). S služenjem mu lahko postanemo bolj podobni. Z vso močjo svojega srca bomo molili, da bomo ljubili svoje sovražnike, kakor jih ljubi on (see Mt 5:43–44; Mor 7:48). Potem bomo naposled izpolnjevali pogoje za večno življenje z njim in z nebeškim Očetom.

Obljubljam, da lahko bolj popolno služimo, če sledimo Odrešenikovim naukom in vzoru.