Bodite vzor in luč

Moji ljubi bratje in sestre, kako dobro se je spet sestati z vami! Kot veste, nas je od zadnjega srečanja aprila razžalostila smrt treh naših ljubih apostolov: predsednika Boyda K. Packerja, starešine L. Toma Perryja in starešine Richarda G. Scotta. Vrnili so se v svoj nebeški dom. Pogrešamo jih. Kako hvaležni smo za njihov vzor krščanske ljubezni in za navdihnjene nauke, ki so jih pustili vsem nam.

Naše nove apostole, starešino Ronalda A. Rasbanda, starešino Garyja E. Stevensona in starešino Dalea G. Renlunda, prisrčno pozdravljamo. Ti možje so predani Gospodovemu delu. Dobro so usposobljeni, da bodo zasedli pomembne položaje, na katere so bili poklicani.

Ko sem nedavno bral svete spise in o njih premišljeval, sem si zapomnil zlasti dva odlomka. Oba poznamo. Prvi je iz Govora na gori: »Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«¹ Drugega odlomka iz svetih spisov sem se spomnil, ko sem premišljeval o pomenu prvega. Je iz Pavlovega Pisma Timoteju: »Bodi pa vernikom zgled v besedi, vedenju, ljubezni, v veri in čistosti.«²

Verjamem, da drugi odlomek iz svetih spisov v veliki meri pojasnjuje, kako naj izpolnimo prvega. Vernikom postanemo vzor, če po evangeliju Jezusa Kristusa živimo v besedi, v pogovoru, v dobrotljivosti, v duhu, v veri in v čistosti. Pri tem bo naša luč svetila, da jo bodo videli drugi.

Vsak od nas je takrat, ko je prišel na zemljo, prejel Kristusovo luč. Če posnemamo Odrešenikov vzor in živimo, kakor je živel in kakor je učil, bo ta luč v nas gorela in razsvetljevala pot drugim.

Apostol Pavel navede šest značilnosti vernika, zaradi katerih bodo naše luči lahko gorele. Oglejmo si vsako posebej.

Prvi dve značilnosti omenjam skupaj – vzor v besedi in v pogovoru. Besede, ki jih uporabljamo, lahko dvigujejo in navdihujejo, ali pa škodujejo in ponižujejo. V današnjem svetu je obilje posvetnosti, za katero se zdi, da nas obdaja skoraj na vsakem koraku. Težko se je izogibati temu, da ne bi slišali, kako se Božja imena uporabljajo mimogrede in nepremišljeno. Zdi se, da so neprimerne opazke postale osnova televizije, filmov, knjig in glasbe. Opleta se z opravljivimi pripombami in jezno retoriko. Z drugimi govorimo ljubeče in spoštljivo, naš besednjak naj bo vedno čist in izogibajmo se besedam ali komentarjem, s katerimi bi ranili ali užalili. Raje posnemajmo zgled Odrešenika, ki je med vsem svojim delovanjem govoril strpno in prijazno.

Naslednja lastnost, ki jo Pavel omenja, je dobrotljivost, ki je opredeljena kot »čista Kristusova ljubezen«³. Prepričan sem, da so v dosegu našega vpliva takšni, ki so osamljeni, ki so bolni in ki čutijo, da so izgubili pogum. Imamo priložnost, da jim pomagamo in jih razvedrimo. Odrešenik je prinesel upanje obupanim in moč šibkim. Zdravil je bolne, napravil je, da so hromi shodili, slepi spregledali in gluhi slišali. Celo obujal je mrtve. Med vsem svojim delovanjem je vsakomur v stiski dobrotljivo pomagal. Ko posnemamo njegov vzor, blagoslavljamo življenja, vključno s svojim.

Drugič, bili naj bi vzor v duhu. Zame to pomeni, da si prizadevamo, da bi bili v življenju prijazni, hvaležni, odpuščajoči in dobrohotni. Te lastnosti nam bodo dale duha, ki se bo dotaknil življenj ljudi okrog nas. V dolgih letih sem se imel priložnost družiti s številnimi posamezniki, ki so posedovali takšnega duha. Ko smo z njimi, občutimo nekaj posebnega, občutek, zaradi katerega se hočemo družiti z njimi in posnemati njihov vzor. Oddajajo Kristusovo luč in nam pomagajo občutiti njegovo ljubezen do nas.

Za ponazoritev tega, da luč, ki prihaja od čistega in ljubečega duha, drugi prepoznajo, vam bom povedal, kaj sem doživel pred veliko leti.

Tisti čas so se voditelji Cerkve sestali z uradniki v Jeruzalemu, da bi se dogovorili o zakupni pogodbi za zemljišče, na katerem bo zgrajeno jeruzalemsko središče Cerkve. Cerkev je morala zato, da bi dobila potrebna dovoljenja, privoliti, da naši člani, ki bodo v središču, ne bodo oznanjevali. Po sklenitvi pogodbe je eden od izraelskih uradnikov, ki je Cerkev in njene člane dobro poznal, pripomnil, da ve, da bo Cerkev spoštovala dogovor o neoznanjevanju. »Toda,« je rekel, misleč na študente, ki bodo tam, »kaj bomo naredili v zvezi z žarom v njihovih očeh?«⁴ Da bi ta posebna luč vselej svetila v nas, da bi jo drugi lahko prepoznali in jo cenili!

Biti vzor vere pomeni, da zaupamo v Gospoda in v njegovo besedo. To pomeni, da posedujemo in gojimo prepričanja, ki nas bodo vodila v mislih in dejanjih. Naša vera v Gospoda Jezusa Kristusa in v nebeškega Očeta bo vplivala na vse, kar delamo. Sredi zmede naše dobe, konfliktov vesti in pretresov vsakdanjika trajna vera postane sidro v našem življenju. Pomnite, da vera in dvom v mislih ne moreta obstajati istočasno, kajti eno bo pregnalo drugo. Ponovil bom, kar nam je bilo rečeno večkrat – da je zato, da vero prejmemo in jo obdržimo, bistveno, da beremo in preučujemo in premišljujemo svete spise. Sporazumevanje z nebeškim Očetom v molitvi je bistveno. Ne moremo si privoščiti, da bi te stvari zanemarjali, kajti nasprotnik in njegove vojske si neutrudno prizadevajo v našem oklepu najti špranjo, spodrsljaj v naši zvestobi. Gospod je rekel, naj marljivo iščemo, vedno molimo ter verjamemo in da se bo vse zgodilo v naše dobro.⁵

Nenazadnje moramo biti čisti, kar pomeni, da smo čisti v telesu, mislih in duhu. Vemo, da je naše telo tempelj, ki ga moramo obravnavati kot tempelj, s spoštljivostjo in spoštovanjem. V našem umu bi morale biti povzdigujoče in plemenite misli in morali bi ostajati svobodni pred tem, kar bi nas umazalo. Če hočemo, da nas Sveti Duh stalno spremlja, moramo biti vredni. Bratje in sestre, čistost nam bo prinesla mir duha in nas pripravila, da bomo lahko prejeli Odrešenikove obljube. Rekel je: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.«⁶

Če se izkažemo kot vzor vernikov v besedi, v pogovoru, v dobrotljivosti, v duhu, v veri in v čistosti, bomo izpolnjevali pogoje za to, da bomo luč svetu.

Če smem reči vsem vam, zlasti vam mladi, da bomo, ko se svet bolj in bolj oddaljuje od načel in smernic, ki nam jih je dal ljubeči nebeški Oče, v množici izstopali, ker smo drugačni. Izstopali bomo, ker se oblačimo dostojno. Drugačni bomo, ker se ne zatekamo k posvetnosti in ker ne uživamo substanc, ki škodujejo telesu. Drugačni bomo, ker se izogibamo opolzkemu humorju in ponižujočim pripombam. Drugačni bomo, ker smo se odločili, da svojih misli ne bomo zapolnili z izbori medijev, ki temeljijo na poniževanju in ki iz našega doma in življenja preženejo duha. Zagotovo bomo izstopali, ko se bomo odločali glede tega življenja - za odločitve, ki zagovarjajo evangelijska načela in merila. Tisto, zaradi česar smo drugačni od večine sveta, nam prav tako daje tisto luč in tistega duha, ki bosta svetila v vse temnejšem svetu.

Pogosto je težko biti drugačen in stati sam v množici. Naravno je, da se bojimo, kaj bi utegnili misliti ali reči drugi. V tolažbo so nam besede naslednjega psalma: »Gospod je moja luč in moja rešitev, koga bi se moral bati?«⁷ Če Kristusa postavimo v sredo svojega življenja, bo naše strahove nadomestil pogum naših prepričanj.

Življenje za nikogar od nas ni popolno in včasih izzivi in težave, s katerimi se soočamo, postanejo preobremenjujoči, da zameglijo našo luč. Vendar lahko s pomočjo nebeškega Očeta, skupaj s podporo drugih, to luč, ki nam bo spet razsvetljevala pot in dajala svetlobo, ki jo nemara potrebujejo drugi, ponovno prejmemo.

Za ponazoritev vam bom spregovoril o ganljivih besedah priljubljene pesmi, ki sem jo prvič prebral pred veliko leti:

Moji bratje in sestre, priložnosti, da žarimo, nas obdajajo vsak dan v vseh okoliščinah, v katerih se znajdemo. Če bomo sledili Odrešenikovemu vzoru, bomo imeli priložnost, da bomo luč v življenjih ljudi – naj so člani naše družine in prijatelji, sodelavci, zgolj znanci ali popolni tujci.

Vsakemu od vas pravim, da ste sin in hči nebeškega Očeta. Iz njegove navzočnosti ste za nekaj časa prišli živet na zemljo, da bi odražali Odrešenikovo ljubezen in nauke in pogumno dovolili svoji luči svetiti, da bi jo videli vsi. Potem ko se bo tisti čas na zemlji končal, če boste naredili svoj del, boste prejeli sijajen blagoslov tega, da se boste za vedno vrnili živet k njemu.

Kako tolažilne so Odrešenikove besede: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.«⁹ O njem pričujem. On je naš Odrešenik in Odkupitelj, naš Posrednik pri Očetu. On je naš Vzornik in naša moč. On je »luč, ki sveti v temi«¹⁰. Da bi vsak v dosegu mojega glasu dal besedo, da mu bo sledil in tako postal svetla luč svetu, molim v njegovem svetem imenu, in sicer [v imenu] Gospoda Jezusa Kristusa, amen!