Temelj za moje pričevanje

Ko sem imela šestnajst let, se je pri nas doma prikazal prijatelj z misijonarjema. V enem mesecu od prvega razgovora sem na vsa svoja vprašanja dobila jasne odgovore. Čutila sem, kako mi Sveti Duh pričuje o resnici sporočila o obnovi. To je bilo nekaj, česar nisem še nikoli občutila, in vedela sem, da je vse to res.

Vendar sem doživljala več zavračanj in nasprotovanja kot kdaj prej. Bila sem osamljena, utrujena, zmedena. Če delam, kar je prav, zakaj se soočam s toliko nasprotovanja? Nisem mogla razumeti, kako bi moje preizkušnje lahko bile v moje dobro. Misijonarji so me učili, naj se postim in molim, celo sredi šolskega dne. Ko so stvari postale nemogoče, sem izlila srce in nemudoma začutila tolažbo Duha.

Teden pred krstom je bil poln preizkušenj. Šef mi je zagrozil, da me bo odpustil, če krsta ne bom prestavila, zato da bom lahko nekoga nadomeščala, končala sem v bolnišnici z ledvičnimi kamni in starša sta me prosila, naj odidem od doma. Ker sem nad toliko stvarmi izgubila nadzor, sem se lahko le še obrnila h Gospodu.

Vsaka od teh preizkušenj se je izkazala za moje dobro. Pomagale so mi, da sem spoznala evangelijske nauke, ki so mi dali temelj za moje pričevanje.